Stopnja brezposelnosti se po Evropi po letu 2013 nekoliko zmanjšuje. Eurostat ocenjuje, da je bilo v Evropski uniji novembra 2016 20 milijonov in pol ljudi brezposelnih (8,3 %). To je sicer za slab odstotek manj kot novembra 2015, razlike med državami članicami pa so velike: na Češkem je brezposelnost manj kot 4-odstotna, v Grčiji več kot 23-odstotna.
Ena izmed najbolj depriviligiranih skupin na trgu dela so mladi, stopnja brezposelnosti med njimi je za dvakrat večja kot v splošni populaciji. Prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela se že dalj časa kaže za enega najtežjih korakov pri osamosvajanju mladega človeka, ki zato brez podpore družinske mreže ali države težko pride ne le do prve prave zaposlitve, temveč tudi do svojega stanovanja. Novembra 2016 je bilo nevključenih v izobraževalni sistem in brez dela 4 milijone 280 tisoč mladih, starih do 25 let. To je 18,8 % generacije, ta delež pa je nekoliko nižji kot leta 2015 (19,5 %) ali leta 2013, ko je bilo v Evropski uniji največ brezposelnih mladih (več kot 23 %).
EU je uvedla kar nekaj programov, ki so prispevali k temu, da je danes 1,6 milijona mladih manj brez dela kot leta 2013. Mladinska zaposlitvena iniciativa z jamstveno shemo za mlade bo v obdobju od 2014 do 2020 zaposlovanju mladih namenila 6,4 milijard evrov in po predlogu Evropske komisije še dodatni dve milijardi. Decembra je bila vzpostavljena Evropska solidarnostna enota, ki bo mladim omogočala pripravništva ali prostovoljno delo v projektih doma ali na tujem, ki pomagajo lokalnim skupnostim in ljudem po Evropi. Za mobilnost pripravnikov med letoma 2014 in 2020 Evropska unija namenja 1,7 milijarde evrov sredstev. Leta 2015 se je v tujini za krajše, počitniško obdobje usposabljalo 110 tisoč mladih, v pripravi pa je tudi program ErasmusPro, ki bo 50 tisoč pripravnikom omogočil daljše pridobivanje delovnih izkušenj v tujini.
Ali bodo vsi ti programi mladim zagotovili lažji prehod na trg dela in boljšo prihodnost? Raziskave javnega mnenja kažejo, da 57 % mladih v Evropi meni, da so v svoji državi marginalizirani, več kot 60 % jih ne želi študirati ali iskati zaposlitve v drugi državi članici, večina jih ni slišala za jamstveno shemo za mlade. V Sloveniji na primer, kjer se jamstvena shema izvaja že nekaj let, je še vedno brezposelnih petina mladih do 30. leta starosti. Zato mladi odhajajo s trebuhom za kruhom tudi v tujino. Leta 2015 se jih je iz Slovenije izselilo 8.600.
Ali bi rešitev za vse, ne le za mlade, prinesel univerzalni temeljni dohodek, s katerim so se že spogledovale nekatere države in ga pilotno uvedle za določeno skupino uporabnikov? Ali bi univerzalni temeljni dohodek ljudi polenil ali bi jim omogočal vsaj osnovno preživetje? Kako socialna naj bo Evropa prihodnosti? Kako naj v neizprosnem boju na trgu dobrin in storitev konkurira drugim, mnogo bolj neoliberalno usmerjenim gospodarstvom ter kako naj zaščiti svojega delavca, svojega človeka? Kako bodo mladi tudi sami poskrbeli za svojo socialno in finančno varnost ter kakšno prihodnost vidijo zase in svojo družino?
