Podjetje deluje na podlagi sistema, ki vključuje sožitje rib in rastlin. Kar je za ribe odpadek, je z nitrati obogatena hrana za rastline. Večkrat nagrajeno podjetj se širi tudi v druge države. Njihove sisteme so tako že vpeljali v Belgiji in Švici.

Kaj je pravzaprav ECF FARM Berlin?
Nikolas Leschke: “To je urbana kmetija z akvaponičnim sistemom, kjer gojimo rečne ostriže in baziliko.”

ECF FARM Berlin pa je le del zgodbe o inovativnem urbanem kmetijstvu. Njihove kmetije lahko najdemo tudi na belgijskih in švicarskih strehah. Gre za eno prvih evropskih podjetij z akvaponičnim sistemom kmetijstva.

TV SLO/zajem zaslona
TV SLO/zajem zaslona

Nikolas Leschke: “Sistem je trajnosten zaradi recikliranja vode. Z isto vodo gojimo ribe in zelenjavo. Iztrebke rib iz ribogojnice spreminjamo v gnojilo za rastline. Zelenjavo gnojimo le z naravnim ribjim gnojilom, zato je ta kmetija še bolj trajnostna. Prav tako smo zelo blizu končnih potrošnikov. Naša kmetija oskrbuje Berlin, zato so transportne poti zelo kratke, kar močno znižuje naš ogljični odtis.”

Kako torej deluje celoten sistem?
Nikolas Leschke: “V ribogojnici imamo bazene z ribami, nad njimi je avtomatska krmilnica, ribam hrano ves dan odmerja računalnik. Po zgornjih ceveh voda odteka v bazene, te črne cevi pa potem vodijo do oksidacijskih reaktorjev, kjer vodi dodajamo industrijski kisik. Ribe jedo hrano in proizvajajo iztrebke, ki nato po ceveh pridejo do filtrirnega sistema. Prvi, mehanski filter iz vode odstranjuje trdne delce, prava čarovnija pa se dogaja v drugem filtru, v katerem raztopljene iztrebke spreminjamo v gnojilo za rastline. Del vode se iz filtrov vrne v ribogojnico, del pa v rastlinjake.”

TV SLO/zajem zaslona
TV SLO/zajem zaslona

Sebastian Schanz: “Ukvarjam se z raziskovalnim projektom za berlinsko univerzo BHT. Preučujemo kinematiko ribjih plavuti. Ribe gojijo tukaj, v Berlinu in ker isto vodo uporabljajo za gojenje zelenjave, so tudi zelo trajnostni, zato kupujem ribe pri njih. Za naš projekt nas zanimajo seveda le ribje plavuti, a ribe so tudi zelo okusne. Raziskovalnih snovi ne zavržemo, saj ribe pozneje tudi pojemo.

TV SLO/zajem zaslona
TV SLO/zajem zaslona

Nikolas Leschke: “Proizvedemo veliko. Na leto vzgojimo 500.000 lončkov bazilike, s katerimi oskrbujemo širšo okolico. Zaradi nostalgije pa imamo še vedno tudi kmečko tržnico, kjer lahko kupci vsak četrtek kupijo baziliko in ribe.”

S kakšnimi težavami se srečujete?
Nikolas Leschke: “Imeli smo tudi težave, ker je naša prodaja hitro naraščala. Trgovsko podjetje Rewa je želelo več bazilike, toda rastlinjaka nisem mogel povečati, iskal sem drugo rešitev. Rastlinjak smo preuredili v vertikalnega s šestimi plastmi, in zdaj lahko pridelamo šestkrat toliko kot prej. Vsako “nadstropje” je osvetljeno z UV-lučmi, imamo tudi dvojni sistem zalivanja, zato lahko ustvarimo idealne pogoje za rastline v prvih dveh tednih rasti, nato pa jih prestavimo v rastlinjak, kjer zrastejo do konca. Bazilika navadno potrebuje 25 do 28 dni, da iz semena zraste do velikosti, primerne za rastlinjak. Če bi ves rastlinjak preuredili v vertikalnega, bi lahko pridelek vsaj potrojili. Pred nekaj leti smo zmagali na Silicon Valley Open. To je največji pospeševalnik razvoja zelenih tehnologij. S svojim projektom smo najprej zmagali v kategoriji upravljanja odpadnih voda v kmetijstvu, nato pa smo dobili še glavno nagrado. To je bil dejanski začetek kmetije.”

Podjetno naprej

Poleg čestitk onkraj velike luže so se v podjetju razveselili tudi lanske nemške nagrade za trajnost.

Nikolas Leschke: “To dokazuje, da delamo prav. Kot podjetnik podpiram trajnostne poslovne modele, želim se ukvarjati s čim koristnim. Zelo lepo je, če to opazijo tudi drugi in te nagradijo. Nagrada za trajnostnost je najvišje nemško priznanje. Kmetije smo zgradili že v Švici, Belgiji in drugod po Nemčiji. Naš zadnji projekt je kmetija na strehi trgovskega centra v Wiesbadnu. Pričakujemo hitro rešitev tega novega modela s pridelavo zelenjave na strehi, ki se nato predaja v trgovini, prvi tak projekt smo končali maja v Wiesbadnu. Želimo ga uporabiti kot vzorčni primer za širitev tovrstnih kmetij v tujino."