Foto: BoBo
Foto: BoBo

Posebej kritičen je bil minister za kulturo Vasko Simoniti, ki meni, da RTV Slovenija svojega dela ne opravlja kakovostno, niti poslovno niti programsko. Po njegovih besedah je RTV Slovenija "politično pristranski medij, ki bi zahteval določene reorganizacijske spremembe, tako da bi lahko v polni meri sledil javnemu interesu, in to v tisti meri, ki bi dajala občutek, da naslavlja vse državljane na način politične nepristranskosti ter strokovne in vsebinske širine in poštenosti".

Podobno mnenje so podali tudi nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija Mitja Štular ter Miro Petek iz SDS-a in Borut Korun iz SLS-a. Po Štularjevem mnenju je najšibkejša točka informativni program, ki je "neprofesionalen, ideološko pristranski in politično aktivistični". Dejal je, da RTV Slovenija potrebuje samorefleksijo, pri čemer "je iluzorno pričakovati, da se bo takšen sistem samoreguliral". Tudi po mnenju sociologa Mateja Makaroviča RTV Slovenija ne dela v javno dobro, temveč v dobro dela politike.

Takšnim ocenam sta nasprotovala medijska strokovnjaka Tanja Kerševan Smokvina in Marko Milosavljević. Ta meni, da je RTV Slovenija sodoben in kakovosten javni medijski servis, ki mu je treba zagotoviti finančno in kadrovsko neodvisnost, ter je bistveno več kot le informativni program. Po njegovih besedah je RTV Slovenija treba zagotoviti več, ne pa manj denarja, kot to želi storiti vlada s predlogom medijske zakonodaje. Tudi nekateri drugi razpravljavci so bili kritični do zakonodajnega svežnja, ki ga je spisalo kulturno ministrstvo.

Rogelj: Poskus politične podreditve javne RTV, delo lahko izgubi 500 ljudi

Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) je predlagala, naj bi na posvetu sprejeli sklep, s katerim bi pozvali k umiku zakonodajnega svežnja. Pri tem je bila kritična do Simonitijevih stališč, ki po njenih besedah potrjujejo, da si SDS kot največja vladna stranka RTV Slovenija predstavlja kot plen. Tanja Fajon iz SD-ja je ministru Simonitiju očitala, da stališča, ki jih izreka, dokazujejo njegovo nepoznavanje vloge RTV Slovenija. Alenka Bratušek (SAB) pa je dejala, da je razprava na posvetu utrdila njeno prepričanje, da želi vlada RTV Slovenija spremeniti v vladni medijski servis.

Po besedah Janje Sluga (SMC) je v zainteresirani javnosti prevladalo mnenje, da predlog medijske zakonodaje ni ustrezen. Pri tem je pozvala k pripravi celovitega predloga, ki bo naslovil prave težave RTV Slovenija in medijev nasploh.

Jožef Horvat (NSi) je poudaril, da bo RTV Slovenija sodoben in kakovosten medij le, če se bo neprestano prilagajal spremembam medijske krajine in si bo pridobil zaupanje. Pri tem je izrazil prepričanje, da se je razprava na posvetu "preveč zaplezala" z vprašanjem financiranja RTV Slovenija.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Nekateri razpravljavci so bili kritični do naslova posveta, to je Kakšne spremembe potrebuje RTV Slovenija, da bo sodoben, kakovosten in politično nepristranski javni servis?, saj naj bi prejudiciral, da RTV Slovenija ni takšen servis. Violeta Tomić iz Levice je predsedniku republike Borutu Pahorju očitala, da je z izbiro naslova "že izbral stran" in se tudi ni opredelil do vladnih poskusov podrejanja medijev.

"Država, ki demontira javno radiotelevizijo, ni demokratična," je opozorila predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek.

O potrebnosti RTV Slovenija se je strinjal tudi predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, a po njegovih besedah ne, če novinarji in uredniki RTV Slovenija izvajajo politični aktivizem.

Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, direktorica Televizije Slovenija Natalija Gorščak in direktor Radia Slovenija Mirko Štular so znova izrazili nestrinjanje s predlogom medijske zakonodaje, ki po njihovem mnenju RTV Slovenija potiska proti komercialnim medijem, kar da je za javni medijski servis nesprejemljivo. Pri tem je Kadunc večkrat opozoril na finančno podhranjenost RTV Slovenija. Po njegovih besedah bi bilo treba kratkoročno dvigniti RTV-prispevek za en evro, dolgoročno pa zagotoviti stabilno financiranje.

Pahor pripravil posvet o Radioteleviziji Slovenija

Pahor: Ne smemo ostati na različnih bregovih

Predsednik Pahor pa je v sklepni besedi triurnega posveta opozoril, da pri razpravi o prihodnosti RTV Slovenija "ne smemo ostati na različnih bregovih, saj gre za nenadomestljiv javni medijski servis". Po njegovih besedah se zainteresirana javnost ne sme zadovoljiti z nestrinjanjem, temveč mora nadaljevati dialog. Zavzel se je za zagotovitev stabilnega financiranja RTV Slovenija in za izpeljavo sprememb, ki jih RTV Slovenija potrebuje. Je pa tudi spomnil, da se sam "zelo nerad" izreka o medijih in novinarskem delu.

Posvet o RTV-ju pri Pahorju
Pahor na posvetu o RTV-ju pozval k dialogu