Vodstvo RTV Slovenija je javno predstavilo poziv za umik predlagane medijske zakonodaje (Ksenija Horvat, Igor Kadunc, Natalija Gorščak in Mirko Štular). Foto: BoBo
Vodstvo RTV Slovenija je javno predstavilo poziv za umik predlagane medijske zakonodaje (Ksenija Horvat, Igor Kadunc, Natalija Gorščak in Mirko Štular). Foto: BoBo
Direktor Radia Slovenija Mirko Štular. Foto: BoBo
Direktor Radia Slovenija Mirko Štular. Foto: BoBo

Že brez uresničenja predloga medijske zakonodaje, ki bo RTV Slovenija vzel dodatne milijone evrov, se pojavlja vrsta težav na številnih področjih zaradi finančne podhranjenosti. Ni denarja za prenove studiev, domača produkcija nadaljevank, dokumentarcev je minimalna, domači filmi se sploh ne snemajo več. Mladi kadri se praktično ne angažirajo, podhranjenost v produkciji je vse večja. Ob sprejetju predlaganega svežnja bi brez službe utegnilo ostati okoli 500 zaposlenih, so opozorili sindikalisti. Pogovor z vodstvom RTV-ja, ki je potekal v avli Televizije Slovenija, je vodila novinarka Ksenija Horvat.

"Studio 14 je bil ikonična lokacija Radia Slovenija do pred nekaj let, v več kot 50 letih je bilo izvedenih več tisoč ur snemanj radijskih prenosov, gostovanj glasbenikov, javnih debat itd., toliko, da vemo, o čem govorimo. Prihodnji teden bo minilo pet let, odkar je zaprt in v prenovi, očitno je, da ga še lep čas ne bomo videli delujočega, računali smo na tri, štiri leta prenove, zdaj vse kaže, da bo še trajalo in trajalo," je direktor Radia Mirko Štular navedel konkretne težave zaradi pomanjkanja denarja.

Natalija Gorščak, direktorica TV Slovenija. Foto: BoBo
Natalija Gorščak, direktorica TV Slovenija. Foto: BoBo

"Vsem racionalizacijam navkljub imamo ta trenutek resne težave, ko gre za kadrovsko zagotavljanje zahtevnejše produkcije kulturno-umetniškega programa, ki se že leta zmanjšuje, ko gre za snemanja na terenu, za prenose. Premalo pa se zavedamo tudi, da mladih zunanjih kadrov praktično ne angažiramo več, to je za razvojno perspektivo izjemno problematično, razlogi so finančni, za razvoj medija pa je to izjemno, izjemno narobe," je opozoril Štular.

Direktorica TV Slovenija Natalija Gorščak se je pridružila mnenju kolega z Radia. "Povprečna starost na televiziji je 46 let, to dovolj priča o tem, da smo zastareli tudi po kadrovski strukturi. Kljub temu naši produkcijski delavci z materiali in opremo, ki jo imajo, delajo čudeže, kar se pokaže vedno znova, ko smo na mednarodnih tekmovanjih z zastarelo opremo. Za biatlon 2021 si bomo morali izposoditi slow motion (počasni posnetek, op. n.) kamere in kamero na jekleni žici," je navedla težave televizijcev in dodala, da so tudi vsi studii že zastareli, da se o digitaliziranem in robotiziranem studiu za informativni program zgolj pogovarjajo že deset let, denarja za to pa ni od nikoder. "Na minimumu je produkcija domačih nadaljevank, dokumentarnih oddaj, filmov sploh ne produciramo več," je naštela.

Zakaj ima RTV Slovenija premalo denarja?

Generalni direktor Igor Kadunc je v preteklosti že večkrat opozarjal, da na letni ravni manjka okoli osem milijonov evrov. Zakaj se je to zgodilo? Ste ustanoviteljico državo opozorili na te težave, je moderatorka Ksenija Horvat vprašala direktorja. "Dejstvo, da smo imeli lani za šest milijonov evrov manj prihodkov kot leta 2012, bi moralo vsakemu, ki se vsaj malo razume na finance ali pa gospodinjstvo, dati vedeti, da bo prišlo do težav, vprašanje je bilo samo, kdaj. Do 2016 so moji predhodniki zmanjševali stroške, prodajale so se delnice. Leto 2017 je bilo prvo leto, ko nismo prodali delnic, pa vseeno skoraj imeli pozitiven rezultat, to so učinki racionalizacij in sprememb," je odgovoril generalni direktor Kadunc in opozoril, da očitek, da se RTV ne reorganizira in racionalizira, ne drži. Poleg tega se RTV prispevek ne uskljajuje z inflacijo že leta.

"Ni zadoščalo, da se je število stalnih sodelavcev zmanjšalo z okoli 2500 na sedanjih 2250, ker so se leta 2016 začele sproščati omejitve Zujfa in so plače javnih uslužbencev narasle za dva plačna razreda, to je osem odstotkov, za plače gre 70 milijonov evrov, to so stroški, ki jih ne boste nadomestili z ukinitvijo kave na sestankih," je dodal.

Generalni direktor Igor Kadunc. Foto: BoBo
Generalni direktor Igor Kadunc. Foto: BoBo

Na problem so po direktorjevih besedah opozarjali, a na vladni strani dolgo ni bilo sogovornikov. "Do leta 2018 smo še nekako zmogli s sredstvi, ki smo jih imeli v rezervah, s takratno vlado (Marjana Šarca, op. n.) smo začeli postopke, naleteli na razumevanje, a so rekli, da želijo zagotoviti dolgoročno stabilno financiranje s spremembo zakona v tem delu na osnovi gradiv, ki smo jih pripravili. Nihče ni ugovarjal, da denarja ne potrebujemo. Veste, kaj se je potem zgodilo, in ostali smo kratkih rok. Novo vlado in ministra smo prav tako opozorili na problematiko, dali smo mu enaka gradiva, zagotovljeno nam je bilo, da se bomo o tem pogovarjali, pa do tega na žalost še ni prišlo," je pojasnil.

Kadunc: Vzeli bodo 15,16 milijonov evrov

"Če bi obveljal sklop vseh treh zakonov, se to enostavno izračuna. Najbolj nora zadeva je izločitev oddajnikov in zvez, kar bi nam odneslo okrog 10 milijonov evrov, skupni učinek ocenjujem na 15, 16 milijonov evrov manj," je direktor Kadunc pojasnil, kako veliko finančno luknjo za RTV Slovenija prinašajo predlagani zakoni.

Bomo ukinjali RTV-orkester, Big Band, regionalne centre v Kopru in Mariboru, dopisništva po svetu in doma? "Prepričan sem, da nobeden od teh treh zakonov ne bo ugledal luč sveta. Če pa slučajno bi, pričakujem, da bi predlagatelji poskrbeli, da izgubljeni denar dobimo, pa tudi tisto, kar že zdaj manjka. Vsaka država mora imeti dobro delujoči javni servis, če želi resnično biti demokratična. Ne dvomim o volji vseh strank, da bi bila Slovenija demokratična z dobrim in delujočim javnim servisom," je odgovoril Kadunc, da o tem, kaj vse bi morali ukiniti, sploh ne razmišlja.

Simeona Rogelj (skrajno desno) je opozorila, da bi po predvidevanjih sindikalistov morali odpustiti 500 ljudi. Foto: BoBo
Simeona Rogelj (skrajno desno) je opozorila, da bi po predvidevanjih sindikalistov morali odpustiti 500 ljudi. Foto: BoBo

Sindikalisti: Odpustiti bi morali 500 ljudi

"Predlagatelj ministrstvo za kulturo ni naredilo analize o tem, kaj predlagani zakoni v praksi pomenijo za morebitna odpuščanja v javnem zavodu. Naša ocene kažejo, da bi, če bodo zakoni začeli veljati in bo RTV ostal brez prihodkov, ki jih ustvarjajo oddajniki in zveze, ter brez osmih odstotkov prihodkov od naročnine, bi brez dela ostalo 500 zaposlenih, kar je približno ena četrtina vseh, ki delamo v tej hiši," je opozorila predstavnica koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenije Simeona Rogelj.

Prvi ob službo do oblasti kritični novinarji?

"V koordinaciji sindikatov predvidevamo, da bi med prvimi službo utegnili izgubiti novinarji informativnega programa, ki politiki vselej nastavljajo ogledalo in so do nje kritični. Podobno dogajanje ob drastičnih posegih v javne servise lahko opazujemo v Srbiji, na Poljskem, Madžarskem. Spremembe, zlasti na Madžarskem, tako kažejo primerjave, so bile osnova za pripravo aktualnega medijskega svežnja," je nadaljevala Rogljeva in dodala, da bi poleg novinarjev seveda službe izgubili tudi številni drugi kulturno-umetniški in drugi ustvarjalci.

Trpela bi tudi regionalna centra v Kopru in Mariboru, so prepričani v sindikatu. "To je pomembno ob dejstvu, da imamo vedno večjo centralizacijo in razvoj osrednje Slovenije," je poudarila Rogljeva in dodala, da se obrobje države zanemarja. Regionalni RTV-centri pa so ključni tudi za regionalizacijo države, o kateri se toliko govori.

Glavni namen medijske zakonodaje je politična podreditev javnega RTV servisa, je opozorila Simeona Rogelj. Foto: SOJ RTV SLO
Glavni namen medijske zakonodaje je politična podreditev javnega RTV servisa, je opozorila Simeona Rogelj. Foto: SOJ RTV SLO

Poziv vladi, "naj ne uničuje"

"Novinarji pozivamo vlado, naj ne uničuje javnega medija, ki je zagotovilo za kakovostno, nepristransko in neodvisno novinarstvo. Predlagamo, naj se namesto po Madžarski, Poljski in Srbiji zgleduje po najbolj demokratičnih državah, ki podpirajo javne servise, saj se dobro zavedajo, da je dobra podprtost servisov prvi pogoj za nepristranskost in svobodo novinarskega dela, v takšnih okoljih je tudi manj ekstremizma in korupcije," je nadaljevala Rogljeva.

"Poskusu politične podreditve javnega RTV-servisa, kar je eden glavnih namenov medijskega svežnja, se moramo odločno upreti vsi, ne samo zaposleni v instituciji, temveč tudi državljanke in državljani, ki jim je javni servis namenjen," je sklenila Rogljeva. Reprezentativne sindikate na RTV Slovenija podpira vseh pet glavnih sindikalnih central – Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, je naštela.

Slovo tržno nezanimivih vsebin?

"Na žalost je krčenje sredstev pripeljalo do tega, da smo včasih na TV-ju naredili eno dramo na mesec, posneli na leto od dva do tri domače filme, vsaj dve seriji, zdaj pa posnamemo le še eno serijo in eno kupimo na razpisu. Včasih smo imeli dokumentarec meseca, dokumentarni portret in še kakšnega, zdaj jih posnamemo pet na leto. To bo z manj denarja še bolj na udaru," je Gorščakova opozorila, kaj bo sledilo drastičnim rezom v proračunu Televizije. Komercialnih medijev, ki lovijo dobiček, ustvarjanje kakovostnih izobraževalnih, kulturnih in drugih vsebin ne zanima. Od kod bo prišla podpora za kakovostno domačo slovensko produkcijo v prihodnje, se bodo snemali le še komercialni resničnostni šovi in žajfnice? "Je to naša prihodnost?" se je vprašala.

Medijsko zakonodajo so pripravili na kulturnem ministrstvu pod taktirko ministra Vaska Simonitija. Foto: BoBo
Medijsko zakonodajo so pripravili na kulturnem ministrstvu pod taktirko ministra Vaska Simonitija. Foto: BoBo

Štular je glede posledic milijonske luknje za Radio opozoril na paradoks, da bi najlažje kar ukinili program, kot je npr. Ars, a zakon o RTV-ju tega sploh ne dovoli. "Možnosti je več, kako bi se to odrazilo v naših programih. Lahko kar ukinemo celoten program ali dva, kar pa brez dodatne spremembe zakonodaje sploh ni mogoče, saj so programi definirani v zakonu. Vse bi torej morali narediti znotraj obstoječih programov, ki bi ostali konkretno osiromašeni na vseh področjih, predvsem pa na področjih najzahtevnejše produkcije, ko gre za igrane umetniške programe, izobraževalne vsebine, vsebine za otroke, vsebine za nišne dele javnosti, ki so tržno nezanimivi," pa je povedal Štular, da je prav ta produkcija zelo kompleksna in draga. "Tržno nezanimiva produkcija je za javni servis ključna," je opozoril, da takšna produkcija stane veliko denarja, tržno pa se je unovčiti ne da.

"Kakovostna avdioprodukcija, otroške vsebine, pravljice za lahko noč, izobraževalne vsebine, ki so pripomoček ali podpora našemu izobraževalnemu sistemu, itd., spadajo med najzahtevnejšo in najdražjo produkcijo, ki je samo naša, tega komercialni mediji ne počnejo, lahko si predstavljate, zakaj," je še opozoril. Predlagani medijski zakoni javno RTV Slovenija potiskajo v smeri komercializacije. "Tisto, kar je bistvo javnega servisa ne smemo umikati, ne smemo vedno bolj slediti tržni logiki. Kaj to v vedno bolj zbanaliziranem in profaniziranem medijskem svetu omrežij in spleta ob svetovnih gigantih pomeni, si verjetno tudi znate predstavljati," je sklenil Štular.

Vodstvo RTV-ja predstavilo stališče do medijske zakonodaje
Tudi RTV Slovenija poziva k umiku predlogov medijske zakonodaje

Glavni očitki predlaganim medijskim zakonom:

• iz nobenega materiala ali zapisa ni razvidno, da bi se pred postavljanjem ciljev sprememb opravila kakršna koli strokovna analiza stanja. Vsi trije zakoni posegajo v sredstva, s katerimi razpolaga RTV, pa o njenem zadostnem financiranju v tem trenutku analiza ali stanje ni prikazano, čeprav je RTV posredoval na ministrstvo za kulturo podrobne analize;

• v obrazložitvi in prikazu posledic za proračun oziroma javne finance so podani napačni izračuni ali ocene ali jih pa sploh ni. To onemogoča prikaz finančnih sprememb, ki bi doletele RTV v primeru sprejema vseh treh ali posameznih predlogov zakona;

• ministrstvo pred oblikovanjem zakonskih sprememb ni izvedlo preizkusa, ki mu ga nalaga odločba Ustavnega sodišča. Obvezno bi moralo preveriti vzdržnost dolgoročnega financiranja RTV Slovenija in vpliv tako omejenega financiranja na izvajanje javne službe. Sodeč po obrazložitvah zakonov, ni opravilo ne enega in ne drugega;

• predlog ZRTVS-1C vsebuje številne nomotehnične napake, kar vzbuja upravičen dvom o strokovnosti predloga;

• utemeljitev ministrstva za izločitev Oddajnikov in zvez iz RTV Slovenija temelji na napačnih finančnih predpostavkah, zato je tudi finančni zaključek ministrstva zgrešen, ob tem, da ni navedenih razlogov, ki bi omogočali daleč najugodnejšo ureditev, da RTV ustanovi gospodarsko družbo (to se je zgodilo v vseh primerih, ki jih predlagatelj navaja v obrazložitvi, razen na Hrvaškem);

Pojavljajo se številni pozivi za umik predlagane medijske zakonodaje iz procedure. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Pojavljajo se številni pozivi za umik predlagane medijske zakonodaje iz procedure. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

• nepravilno enači dejavnost nacionalne radiotelevizije in tiskovne agencije;

• ministrstvo želi na RTV Slovenija uvesti več oglasov in s tem programe nacionalne televizije izenačiti s ponudbo komercialnih medijev;

• denar iz RTV-prispevka želi nameniti za delovanje komercialne medijske hiše, pri čemer je definicija tega, kaj je javni interes, popolnoma ohlapna in temu pogoju lahko zadosti medij v Republiki Sloveniji, ki v aktih ustrezno opredeli svoj status;

• financiranje javnega interesa v zasebnih medijih in STA namesto sedanjega sofinanciranja države prek dela RTV-prispevka prenaša neposredno na državljane.

Poziv k umiku predlogov

Na podlagi poglobljenih razprav in analiz ter povedanega vodstvo RTV ob podpori mnogih zaposlenih, "ki jim je mar za izvajanje vseh funkcij javnega servisa v majhni državi", izraža globoko nestrinjanje s tako pripravljenimi zakonskimi predlogi, zato ministrstvo za kulturo poziva, naj jih umakne. Vodstvo hiše je pripravljeno tvorno sodelovati pri pripravi strokovno celovitih, poglobljenih in jedrnatih predlogov, ki bodo pravilno manifestirali 39. člen Ustave (svoboda izražanja) ter spoštovali zaveze ustanoviteljice do RTV Slovenija, so še zapisali.