Še vedno prvi umetnik med rockerji si je svojo vrnitev na glasbeno prizorišče po več kot desetletju najbrž zamislil precej nepretenciozno in "starošolsko" avtorsko nadzorovano. Maksima, ki podpira operacijo je nekaj kot: “Bowie je začutil, da je čas za novo stvaritev.” V slogu pač. Če je zdravih idej dovolj, zakaj pa ne.

Sredi marca bo izšel tudi novi album The Next Day, na katerem naj bi pristalo 17 od 29 novih skladb, pridelanih na sessionih z zvezdnikovim starim studijskim partnerjem, producetom Tonyjem Viscontijem.

David Bowie je na britanski lestvici singlov pristal na 6. mestu, medtem ko je bila popevka Where Are We Now med digitalnimi singli prva že nekaj ur po predstavitvi. Kot tuja popevka tedna je bila na Valu 202 izglasovana štiri dni zatem.

O Davidu Bowieju se vselej govori veliko, čeprav se je zadnja leta njegovo ime vselej poudarjeno pojavljalo kot ikona ali komparativa za likovno in na splošno izrazno najmočnejši del rockovskega zgodovinopisja, to je prve polovice sedemdesetih let minulega stoletja znane po glam-rocku.

David Bowie se v britanskih medijih ni pojavljal. Tudi v Anglijo ga ni bilo že lep čas. Še kar je veljalo, da je glasbenik, ki je prodal 140 milijonov izvodov svojih 23 studijskih in še nekaj koncertnih albumov, varno skrit v svojem stanovanju na Manhattnu, kjer ga zaposlujejo tudi gospodinjska dela.

Ob nespornih Bowiejevih zaslugah za razvoj glasbene in modne govorice je bil precej odmeven na BBC4 predlani prikazan dokumentarni film Krautrock: The Rebirth of Germany, v katerem so člani avantgardne nemške rock zasedbe Can pojasnili, kako jim je Brian Eno sunil nabor eksperimentalnega zvokovja, posnetega na njihovi farmi poleti 1972. Rekoč, da se bo s prebranim in produkcijsko dopolnjenim gradivom vrnil prihodnjo pomlad, se je Bowiejev prijatelj Eno izgubil. Can pa so nato glasbo, ki so jo ustvarili nekaj let prej, v letu 1997 slišali že predelano v Bowiejev album Low.

Lani so je na mestu, kjer bila posneta fotografija z naslovnice slavnega albuma The Rise And Fall of Ziggy Stardust and the Spiders from Mars, to je na Heddon Streetu v Bowiejevem rojstnem Londonu, odkrili značilno spominsko znamenje. To je sicer posvečeno prav Ziggyju Stardustu in velja šele kot drugo v londonskem nizu podobnih poklonov izmišljenemu liku (Sherlock Holmes ima znamenje na Baker Streetu).
Pozneje se je veliko špekuliralo tudi o glasbenikovem nastopu ob odprtju olimpijskih iger, kjer si je Bowieja in izvedbo njegove uspešnice Fashion zaželel režiser prireditve Danny Boyle.

Bowie se ni odzval, saj do športa nima nikakršnega odnosa. Še bolj res pa zato ne, ker je snemanje albuma The Next Day tedaj že prehajalo v sklepno fazo.