Na plenarnih sejah, kjer sedi 90 poslank in poslancev, razpravo omejuje, na odborih in delovnih telesih pa ne. Na odboru je tako navzočim omogočeno, da o predlogu zakona razpravljajo, kolikor je pač potrebno, tudi če to pomeni oviro pri sprejemanju. Raje manj, ampak dobro.

Filip Dobranić – Muki. Foto: BoBo

V četrtek je na seji odbora za socialo Levica skušala neomejeno razpravo uporabiti za onemogočenje sprejemanja zakona, ki bi ukinil t. i. dodatek za delovno aktivnost. S to potezo se lahko strinjate ali pa ne. Ampak ne morete se strinjati s članicami in člani odbora, ki so se mimo poslovnika odločili, da razpravo na odboru omejijo.

Med 13-urno sejo se je izkazalo, da ministrica ne želi odgovarjati na bistvena vprašanja. Ker se včasih niti z molkom ne moreš skriti pred lastno zmoto, predsedstvo odbora ponudi dve glasovanji: prvo, da se čas razprave omeji na 10 minut na glavo za vsako točko, in drugo, da se vse dogovorijo pod eno samo točko.

Foto: BoBo

Ko predsednika odbora večkrat vprašajo, od kod mu podlaga za tako omejevanje razprave, reče, da so to pač izglasovali. Po isti logiki bi lahko izglasovali, da g. Grims na odboru za obrambo lahko govori samo enkrat na sejo, pa še to samo pet minut. Kako bi se takrat odzvali pri SDS-u, si ni težko predstavljati. Tokrat so z veseljem stisnili "ZA".

Predsednik državnega zbora – varuh poslovnika – bi moral takšne poteze vsaj ostro obsoditi. Vendar g. Židan raje reče "prepir je škodljiv" in se pretvarja, kot da se ni zgodilo nič posebnega.

Da ne bo pomote – od koalicije, katere vlada je v več kot pol primerih kršila resolucijo o normativni dejavnosti, ki predpisuje roke za javno razpravo, ni pričakovati spoštovanja poslovnika. Prav je, da smo razočarani, ne pa tudi presenečeni. Vsekakor pa moramo od svojih predstavnic in predstavnikov zahtevati vsaj, da spoštujejo lastna pravila, ko pišejo naša.