Bernard Nežmah, Studio City. Foto: MMC RTV SLO
Bernard Nežmah, Studio City. Foto: MMC RTV SLO

Ljudje so dobili službe, kraj se je začel gospodarsko razvijati. A po letih opevanja se je pojavila smrtonosna bolezen azbestoza, ki je skozi desetletja pobrala številna življenja in pustila za seboj množico težko obolelih. Proizvodnja azbesta je tako že dvajset let prepovedana, država pa plačuje odškodnine obolelim.

Cinkarna Celje je dolga leta veljala za prodorno tovarno in bila dokaz uspešne industrializacije, potem pa se je izkazalo, da je z odlaganjem težkih kovin v zemljo uničila del celjske kotline, kjer zdaj velja celo prepoved gojenja zelenjave.

In zdaj je pred odprtjem projekt multinacionalke, ki v Petišovcih v Prekmurju načrtuje vrtine, kjer bi z metodo "frackinga" pridobivali zemeljski plin. Projekt predvideva nove službe in gospodarski razvoj pokrajine. Toda kolikšna je okoljska cena? Beseda "fracking" pomeni hidravlično drobljenje podzemnih kamnin, kar se sliši fizikalno nevtralno. Toda ta postopek vsebuje še vnos velikih količin kemikalij, katerih vsebina pa velja za poslovno skrivnost. Kakor vsak industrijski podjetnik kajpak tudi ta zatrjuje, da gre za okolju nenevarne snovi. A kako torej presojati nekaj, česar sploh ne poznamo?

Metoda "frackinga" je prepovedana v Franciji, Bolgariji in v Tuniziji, v kanadski provinci Quebec in ameriški zvezni državi New York, posredno v Angliji, moratorij so uvedli v Nemčiji in na Nizozemskem. Raziskave na področjih, kjer je deloval "fracking", so namreč pokazale nevarno povečane količine težkih kovin in radioaktivnih snovi v zemlji, vodi in zraku.

Skratka, okoljska čuječnost tokrat že na samem začetku opozarja na fatalne posledice, ekologi celo zbirajo podpise za peticijo proti "frackingu" v Sloveniji. V igri je okoljski kriminal.
In kaj je storila vlada Republike Slovenije? Nič, to ni njena tema.