Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Verjetno zdaj poznamo že vse razloge, zakaj bi bilo treba priznati Palestino kot neodvisno državo. Teh je ogromno.
Od tu do Velikega vojvodstva je dobra ura in pol vožnje z avtomobilom. Po avtocesti čez Ardene in po Sončni avtocesti, kot so ju poimenovali.
Še živo se spomnim, koliko navdiha, koliko upanja je bilo v pariškem zraku tisti večer, ko je Nicolas Sarkozy moral priznati poraz.
Odgovor na zgornje vprašanje je povsem enoznačen. Vse. Vse, kar je lahko šlo narobe v slovenski komisarski sagi, se je zgodilo.
V bruseljskem vzporednem svetu se že nekaj dni vse vrti okrog Evropskega parlamenta ter zaslišanj prihodnjih evropskih komisark in komisarjev. Kar se zdi resna preizkušnja, je pravzaprav igrica.
Iskreni moramo biti. Popolne varnosti ni. Ta občutek varnosti, ki ga imamo v Evropski uniji, tudi v Sloveniji, je tako samoumeven ravno zato, ker resnih groženj dejansko ni bilo.
V Londonu, Bruslju in Madridu, če ne še kje, je marsikomu odleglo. Razprava o tem, "kaj bi se zgodilo, če ..." , je ostala zgolj hipotetična.
Prihodnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ni razočaral. Razdelitev resorjev med komisarske kandidate se bere kot rebus ali uganka, katere rešitev je uganka sama.
V Bruslju jim preprosto ni jasno; država je kandidirala tri ljudi, prepustila izbiro dotični osebi in zdaj tisti, ki so sodelovali pri odločitvi, pravijo, da je bila odločitev slaba, sumljiva ter ...
Dozdajšnji ukrepi EU-ja in ZDA niso prinesli obrata v Moskvi. Številni napovedujejo, da bodo sankcije bolele. Tako tu kot v Rusiji.
Jean-Claude Juncker verjetno ni preveč zadovoljen. Uslišala ga je med redkimi tudi Slovenija. Njegove pozive, naj države kandidirajo ženske, so večinoma preslišali. Kaj zdaj?
Morda ste opazili, ampak francoski predsednik Francois Hollande je po novem tarča kritik zato, ker si je omislil nova očala, ki pa niso izdelana v Franciji. Rekel bi, da mu kar pristajajo.
Juncker, Schulz, Tajani, Rehn. Sama znana imena na čelu evropskih institucij. Predsednik Evropske komisije, predsednik Evropskega parlamenta in dva podpredsednika istega parlamenta.
Brez zamere, a David Cameron se tokrat res ni znašel v dobri družbi. Zgolj on in pa Viktor Orban sta bila proti Jean-Claudu Junckerju. Se lahko vprašamo, ali so drugi izgubili kompas?
V bistvu sem razmišljal, da bi tale sestavek naslovil s kakšnim apelom, na primer "Dragi Srečko, ti pišem" ali kaj podobnega. Ampak sporočilo bo vseeno podobno prvotni ideji.
Malce bizarna je bila tista fotografija z začetka tedna. Štirje predsedniki vlad na majhnem čolnu v idili švedskega podeželja. Evropa je morda videti drugače, če jo gledaš s čolna.
Če se je v torek zdelo, da je Jean-Claude Juncker zgodovina, so včerajšnje besede nemške kanclerke Angele Merkel dolgoletnega vodjo evroskupine znova vrnile v igro.
V zadnjem obdobju so razmere v Ukrajini postale podobne tistim v Siriji. Nekakšna fasada v ozadju. Brez jasne perspektive, z le malo upanja. Razlogi?
Schuman. Krožišče v središču bruseljske evropske četrti. Drugi svet. Krožišče evropskih institucij in Zdravljice. Večno gradbišče, ki kljubuje krizam v gradbeništvu. Pojasnilo.
Iskanje grešnih kozlov. Igra, ki se jo trenutno igrajo v več evropskih državah, kjer razprave usmerjajo ne evroskeptiki, ampak populisti, ki so skeptični do vsega, le da prinaša politične točke.
