Tisto, kar dejansko odmeva v Bruslju, je to, da je očitno Slovenija začela privatizacijo. Da je začela projekt slabe banke. Ne, dejansko jih ne zanima, kakšne so podrobnosti o njih v priporočilih Evropske komisije, taka splošna in jasna sporočila so tista, ki so jih želeli slišati in videti. In v tem smislu je bila vlada Alenke Bratušek za bruseljske odločevalce kooperativna. To si je očitno mislil tudi Juncker. Imejte to za slabo ali dobro, rekel bi, da proevropske ideje tu sodijo manj po prepevanju in bolj po sledenju priporočilom. Foto: EPA
Tisto, kar dejansko odmeva v Bruslju, je to, da je očitno Slovenija začela privatizacijo. Da je začela projekt slabe banke. Ne, dejansko jih ne zanima, kakšne so podrobnosti o njih v priporočilih Evropske komisije, taka splošna in jasna sporočila so tista, ki so jih želeli slišati in videti. In v tem smislu je bila vlada Alenke Bratušek za bruseljske odločevalce kooperativna. To si je očitno mislil tudi Juncker. Imejte to za slabo ali dobro, rekel bi, da proevropske ideje tu sodijo manj po prepevanju in bolj po sledenju priporočilom. Foto: EPA

Če ne zmoreš sam, potem ne krivi drugega, da je odločitev slaba. Tudi v košarki ne morejo biti Avstralci krivi, da Slovenci ne dajo koša. Ne vem, ali ima Juncker stališče glede košarke. Luksemburg ni ravno …

Matjaž Trošt
Matjaž Trošt je dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja. Foto: MMC RTV SLO

Ali pa iz več njih. Ali ste za ali proti Alenki Bratušek je v tej zgodbi irelevantno, skušal bom orisati dileme in videnje zadev doma od daleč. Od tu. 1150 kilometrov stran. Kakršna naj bi bila razdalja med sedežem Evropske komisije in sedežem slovenske vlade. Preden se spopademo v elementarnih postavkah podpore ali nepodpore komisarski kandidatki, se moramo namreč vprašati, ali sploh še kdo sledi dejstvom in pa izjavam, ki se vrstijo iz Bruslja že več kot mesec in pol. Če nič prej, sredi julija je Jean-Claude Juncker dal jasno vedeti, da želi čim več kandidatk, da želi kandidatke z najvišjih političnih položajev in da si kandidatke lahko obetajo močne resorje, tudi podpredsedniška mesta. Potem so diplomatski viri v Bruslju – res, nima smisla dvomiti, tako v Bruslju poteka zaupanje med novinarji in drugo stranjo; oni nam informacije, mi njim zaupnost – dali vedeti, da bi v položaju, če bi Slovenija odločitev prepustila Junckerju, ta izbral Bratuškovo. In jo je izbral. Veste, kaj si zdaj misli? Človek je politik že celo življenje - kaj mislite, da si misli?

Imenovanje evropskih komisarjev drugje po Evropi sproža bistveno manj odzivov, odmevov v javnosti in zgražanja o samoimenovanju ali potrjevanju na Slovenskem. Čeprav so se na zelo podoben način o izbiri komisarskega kandidata dogovorili na Finskem. Dogovorili, torej. Nekdo (Olli Rehn) je kandidiral na evropskih volitvah, nekdo (Alex Stubb) prevzel vlado, premier (Jyrki Katainen) je šel v Bruselj namesto prvega. Najbolj me sicer zanima, ali Nemci sploh vedo, kdo je njihov komisar. Tehnično gledano, tako v Bruslju, Bratuškova ni mogla izbrati same sebe, ker jo je dejansko izbral Juncker, in ni glasovala o sebi, temveč je glasovala o tem, da soglaša s pisno proceduro in z listo, ki jo je predlagal Juncker. A pustimo to preiskovalcem korupcije, sumljivih poslov in kar je še tega … Še bolj tehnično gledano, tudi če bi slovenska vlada, ali kar koli že trenutno sedi v vladni palači, Junckerjev predlog sinoči zavrnila, to preprosto ne bi spremenilo ničesar, ker bi bila preglasovana. Kaj mislite, kaj si Juncker misli?

Tisto, kar dejansko odmeva v Bruslju, je to, da je očitno Slovenija začela privatizacijo. Da je začela projekt slabe banke. Ne, dejansko jih ne zanima, kakšne so podrobnosti o njih v priporočilih Evropske komisije, taka splošna in jasna sporočila so tista, ki so jih želeli slišati in videti. In v tem smislu je bila vlada Alenke Bratušek za bruseljske odločevalce kooperativna. To si je očitno mislil tudi Juncker. Imejte to za slabo ali dobro, rekel bi, da proevropske ideje tu sodijo manj po prepevanju in bolj po sledenju priporočilom.

Vlade po Evropski uniji so po lastni volji sprejemale odločitve o tem, kdo jih bo predstavljal v Berlaymontu. Ne, niso se ukvarjale s stroko, ker se je bilo nesmiselno, saj bomo za resorje, ki jih bo Junckerjeva komisija sploh imela, izvedeli šele v prihodnjem tednu. Oziroma so se v Romuniji, kjer so vztrajali, da komisar Ciolos ostane kmetijski komisar. Ker za to ni bilo posluha, je vlada spremenila predlog predsednika in predlagala kandidatko. Na Poljskem so po potrditvi Donalda Tuska za predsednika Evropskega sveta in Italijanke Federice Mogherini za položaj evropske zunanje ministrice umaknili kandidaturo zunanjega ministra Radeka Sikorskega (ki je želel položaj Mogherinijeve) ter predlagali kandidatko. V želji po čim močnejšem resorju in s tem vplivu, podobna je bila odločitev na Danskem. V Belgiji … No, tu še vedno nimajo vlade, pritisk na politike, ki iščejo skupne poglede na morebitne prihodnje koalicije, je bil, naj raje kot moškega kandidirajo žensko. To so tudi storili, a osebo izbrali sami. Slovenija tega ni storila. Odločitev je prepustila tretjemu in tu se pritoževanje konča. Če ne zmoreš sam, potem ne krivi drugega, da je odločitev slaba. Tudi v košarki ne morejo biti Avstralci krivi, da Slovenci ne dajo koša. Ne vem, ali ima Juncker stališče glede košarke. Luksemburg ni ravno …

Junckerju se mudi, kaj Junckerju, vsem se mudi, saj je Evropska unija dejansko v leru že vse od začetka volilne kampanje pred volitvami v Evropski parlament. Včeraj, ko je bilo slutiti, da bi se zaradi Slovenije utegnilo potrjevanje komisarskih kandidatov zavleči, ni bilo nikomur do smeha. Junckerjeva komisija začne delati z začetkom novembra. Roki za zaslišanja in za potrjevanje so kratki – konec septembra zaslišanja v parlamentarnih odborih, nato proti koncu oktobra glasovanje v Evropskem parlamentu. Glede na tako imenovano tiho koalicijo, ki nekako spremlja ves čas od predvolilnega obdobja, si težko predstavljam, da bi politične skupine, ki se uvrščajo na politično sredino (Evropska ljudska stranka, socialisti in liberalci) začele interno obračunavanje in zaostrovanje. Najbrž ni nepomembno dejstvo, da so pri liberalcih pohiteli in se še pred uradno predstavitvijo kandidatov pohvalili, da bodo imeli v novi komisiji 5 "svojih", med njimi pa kar štiri ženske. Uganili ste, Bratuškova je med njimi.

A če predpostavljamo, da se iz takšnega ali drugačnega razloga Juncker odloči, da Slovenijo zaprosi za novega kandidata ali kandidatko, bo pričakoval od slovenske vlade, naj se zanjo odloči čim prej. Si predstavljate še eno (slovensko) poglavje te "štorije"?! Si ga res? Vemo, kaj si Juncker o njej misli?

Poglejte, novinarjem v Bruslju so povedali, kaj si Juncker o vsem skupaj misli. Kaj mislite?

Če ne zmoreš sam, potem ne krivi drugega, da je odločitev slaba. Tudi v košarki ne morejo biti Avstralci krivi, da Slovenci ne dajo koša. Ne vem, ali ima Juncker stališče glede košarke. Luksemburg ni ravno …