Gre za klasično "napako trenutka", ko človek zaradi vznesenosti in drame, ki se dogaja pred njegovimi očmi, prehitro pozabi na preteklost (vsi pari trojke Ivan Lendl - John McEnroe - Jimmy Connors; Boris Becker - Stefan Edberg; Andre Agassi - Pete Sampras ...), kaj šele, da bi pomislil na prihodnost.

Ta je kaj kmalu prinesla rivalstvo med Nadalom in Đokovićem, ki sta v New Yorku med seboj igrala že 37., kar je nov rekord v moderni dobi tenisa. Tisto, kar (vsaj ta trenutek) rivalstvo med Nadalom in Đokovićem dela za večje, je dejstvo, da so njuni dvoboji veliko bolj izenačeni, oziroma negotovi, kot pa tisti med Nadalom in Federerjem, kar potrjujejo tudi spodnje številke.

Opomba: V drugem stolpcu sta izida v zmagah, v tretjem izida v finalih na turnirjih serije ATP, v zadnjem pa izida v finalih turnirjev za grand slam.

Spektakularni finale New Yorka je le še okrepil moj večkrat izraženi dvom o novi zmagi Rogerja Federerja na turnirjih za grand slam. Najboljša igralca na svetu sta uprizorila maratonske izmenjave z osnovne črte; divje forhande, ki so poljubljali stranske črte; nepredvidljive skrajšane udarce, ki so lomili hrbtenico nasprotnika ter relativno malo neizsiljenih napak - malo napak za tako dolg finale in tako dolge izmenjave udarcev.

Roger Federer enostavno ni več sposoben dobiti sedmih zaporednih dvobojev na tri dobljene nize. Švicar je imel v drugem delu svoje kariere nekaj padcev, a se je vselej veličastno pobral. Ne pozabite, še lani je bil prvi na lestvici ATP! A fizična pripravljenost je tisti vidik, kjer mu je konkurenca enostavno zbežala. Nadala je na tri dobljene nize zadnjič premagal v Wimbledonu 2007! V naslednji tabeli je odstotek zmag, ki jih je velika četverica dobila, ko je morala igrati pet nizov.

A ne samo konkurenca, Federer se bori tudi s svojo starostjo. Švicar šteje 32 let, v zadnjih 40 letih je bil le en starejši igralec, ki je slavil na turnirjih velike četverice - to je bil Andre Agassi, ki je v Melbournu 2003 štel 32 let in 9 mesecev. A Američan je imel poleg odlične forme tudi nekaj sreče v konkurenci - šlo je ravno za obdobje po eri Samprasa in pred obdobjem Federerja. Pri svojem zadnjem velikem pohodu je imel tudi srečo s svojimi nasprotniki - v četrtfinalu je na drugi strani mreže stal Sebastien Grosjean, v polfinalu Wayne Ferreira, v finalu pa Rainer Schüttler.

Federer je po olimpijskih igrah v Londonu napovedal, da namerava vztrajati še en olimpijski cikel, torej do Ria 2016. Če bo želel biti do takrat konkurenčen, bo moral marsikaj spremeniti. Zmagovalec 17 turnirjev za grand slam to tudi poskuša, kar je pokazal z uporabo večjega loparja. Roger Federer je najboljši teniški igralec do zdaj. Te ocene ne more pokvariti niti način, s katerim se bo njegova kariera končala. In ravno zato si šampion njegovega kova zasluži šampionsko slovo.

Spomin na izjemni finale New Yorka - najdaljšo točko 54 udarcev je dobil Đoković