Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ko sem pripravljal današnji recept, me je prešinilo, kako zares pozabljene in prezrte so tepke v naši kulinariki.
Ob pregledovanju fotografij na računalniku sem naletel na tiste, ki sem jih pred dvema letoma posnel nad Idrijo.
Mineva 20 let, odkar se je Jamie Oliver pojavil na televiziji. Takrat je bil s svojo mladostjo in svežino prava popestritev kuharskih oddaj.
Čisto po resnici, za zadnjo večerjo v lanskem letu nisem zbral toliko moči, da bi se odpravil v trgovino po sveže sestavine.
Novo leto je pred vrati in približuje se čarobni trenutek, ko si bomo lahko izrekli novoletne zaobljube, zdaj pa je še ravno čas, da naredimo bilanco iztekajočega se leta.
Kadar ob ponedeljkih najdem čas, se odpravim do športnega društva, kjer z največjim veseljem odigram par iger košarke. Igram jo s svojimi zelo zanimivimi sosedi, ki sami sebe ponosno imenujejo “Pržanjčani”.
Te dni sem od Društva arhitektov Ljubljana prejel elektronsko pošto, v kateri sporočajo, da so dosegli malo zmago v prizadevanju za ohranitev stadiona za Bežigradom.
Od nekdaj sem živel – čeprav dostikrat še sam nisem verjel v to – po načelu, da je država in njen ustroj skrojen po meri državljanov, da nam olajša življenja in predvsem, da nas podpira in verjame v nas.
Naivnež sem resnično verjel, da je to samo en petek v letu, potem pa sem ugotovil, da ga nekatere trgovine raztegnejo na cel teden.
Nekega jutra sem se prebudil razmišljujoč o preteklosti. Svoje mladosti sem se spominjal, kot da berem star roman ali gledam star film. Kot da to ni moje življenje.
Ne morem se odločiti, kako naj začnem tole kolumno, ker je težko pretehtati, kaj je huje. Je to naša neumnost ali pa neusmiljeno uničevanje narave in posledično sebe. In vse to zaradi nekaj evrov ali pa naše naivnosti in vere v zapise na Facebooku.
