Luka Dončić je zaznamoval športno leto 2018. Foto: Reuters

Devetič zapored sem se lotil iskanja stotih športnih dogodkov leta. Kot vsako leto do zdaj tudi tokrat poudarjam, da je bil izbor narejen v iskanju ravnovesja med objektivnostjo in subjektivnostjo. Dogodki niso razvrščeni po pomembnosti, ampak so združeni po posameznih kategorijah.

Vabljeni k branju in pregledu preteklih izborov

100 športnih dogodkov v letih 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017.

Pa vi? Kateri letošnji dogodek se vam je najbolj zasidral v spominu? Kateri je za vas najpomembnejši? Kateri vas je najbolj navdušil? Najbolj razburil? Katerega bi sami dodali? Vabljeni h komentiranju pod kolumno.

Slovenski športni dogodki leta

Luka Dončić je na naboru Lige NBA. Foto: Reuters

1. Luka Dončić s polno malho lovorik v Ligo NBA
Leto 2018 je bilo brez dvoma leto Luke Dončića. Največji talent v zgodovini slovenske košarke je pravzaprav nadaljeval na krilih preteklega leta, ko je s Slovenijo postal evropski prvak, hkrati pa je bil izbran za vzhajajočo zvezdo Evrolige. Svojo kratko kariero na tej strani luže je končal na najboljši mogoč način ‒ z madridskim Realom je osvojil tako Evroligo kot špansko prvenstvo, od obeh tekmovanj pa se je poslovil še z nagrado MVP. Slovenska javnost še nikoli ni tako nestrpno pričakovala nabora, kjer ga je v dolgi noči kot tretjega izbrala Atlanta, a kmalu je bilo jasno, da bo kariero začel v Dallasu. Začetek novega poglavja se je začel superiorno, saj je bil v svoji konferenci izbran za novinca oktobra/novembra, navdušil je s številnimi potezami in poskrbel, da ima marsikateri prebivalec naše dežele po novem zaradi spremljanja njegovih tekem težave s spanjem.

Primož Roglič je bil na Touru 4. Foto: Reuters

2. Primož Roglič nadaljuje korak proti vrhu
Tudi najboljši slovenski kolesar je nadaljeval strmo krivuljo napredka. Primož Roglič je že v prvem delu sezone dobil dve izjemno kakovostni dirki (po Baskiji in Romandiji). Kolesarstvo na naših tleh še nikoli ni postalo tako priljubljeno ‒ val pozornost in pozitivne energije se je prevalil na Dirko po Sloveniji, ki se je končala prav z Rogličevim slavjem. Vrhunec je prišel na Dirki po Franciji, kjer je nekdanji smučarski skakalec še drugič zaporedoma dobil kraljevsko etapo, skupni seštevek pa končal tik pod odrom. Dokazal je, da ima noge za tisto, kar si najbolj želi ‒ zmago na francoski pentlji, ki jo bo skušal osvojiti v prihodnjih letih. Pri tem mu bo šla morda na roko tudi odločitev Skya, da se po letu 2019 umakne iz kolesarstva.

Jan Oblak s tretjo zamoro. Foto: Reuters

3. Jan Oblak ‒ tretjič v finalu, tretjič z zamoro
Slovenska številka ena se je letos široko ognila reprezentančnih vrat, a Jan Oblak lahko koledarsko leto vseeno konča nasmejanega obraza. Z Benfico je leta 2014 osvojil kar tri lovorike, nato po selitvi v špansko prestolnico dolgo čakal na klubska priznanja. V dresu Atletica je v letu 2018 vendarle posegel po prvih dveh. Tretjič je igral v finalu evropskega klubskega pokala in se končno veselil evropske lovorike, z Atleti je ob Evropski ligi osvojil še evropski superpokal, kjer so slavili zmago ravno nad mestnimi tekmeci ‒ Realom. Za piko na i je še tretjič zapored osvojil zamoro ‒ nagrado za vratarja, ki v španskem prvenstvu prejme najmanj zadetkov na tekmo . Odlično je začel tudi novo sezono, saj je vodilni vratar, s čimer je vroč kandidat, da še podaljša serijo naslovov.

Jakov Fak je v Južni Koreji osvojil srebro. Foto: Reuters

4. Jakov Fak od zastave do srebra
Najboljši slovenski biatlonec Jakov Fak je imel za seboj turbulentno sezono. Po spodbudni sezoni je vse stavil na olimpijske igre, kamor se je odpravil z jasnim ciljem, da prvič osvoji medaljo pod slovensko zastavo. Olimpijske komite Slovenije je z neposrečeno akcijo iskal nosilca slovenske zastave, med trojico finalistov je predlagal tudi Faka. Po neprimernih odzivih dela javnosti se je Fak tej časti odpovedal, saj mu je to zbijalo pozornost pred igrami v Pjongčangu. Fak je olimpijske igre začel sila slabo, po 23. mestu na sprintu, mu je šlo še slabše na zasledovanje, kjer se je celo ustavil in se po pogovoru s trenerjem odločil, da nadaljuje. V Koreji je izkoristil svojo zadnjo pravo priložnost in na tekmi na 20 kilometrov ustrelil in pritekel srebro.

Žan Košir bo vztrajal do leta 2022. Foto: www.alesfevzer.com

5. Žan Košir v pravem trenutku v najboljši formi
Za edino preostalo medaljo na olimpijskih igrah v Južni Koreji je poskrbel Žan Košir. Deskar je prvi olimpijski medalji osvojil že v Sočiju, kjer je bil srebrn in bronast. V Rusiji je bil vseeno malce razočaran, saj si je odkrito želel zlata. To je bil eden od razlogov, da je vztrajal in kljub številnim zdravstvenim težavam vendarle vrhunsko pripravljen prišel v Pjongčang, kjer je imel na voljo le eno priložnost. To je izkoristil z obema rokama in se veselil še drugega olimpijskega brona v paralelnem veleslalomu. Pred nekaj dnevi je sporočil, da si še enkrat želi nastopiti na igrah pod petimi krogi.

Junaki leta

Novak Đoković je v New Yorku dobil 14. grand slam. Foto: Reuters

6. Novak Đoković ‒ vrnitev leta
Po Roland Garrosu je na lestvici ATP zasedal vsega 22. mesto, nato dobil tako Wimbledon kot New York, vmes je s Cincinnatijem še zaokrožil zlati slam in suvereno končal leto kot številka 1.

7. Luka Modrić ‒ prekinitev vladavine
Kar deset let sta v kategoriji individualnih nagrad prevladovala le Lionel Messi in Cristiano Ronaldo. Serijo je prekinil Modrić, ki je z Realom osvojil Ligo prvakov, s Hrvaško pa je bil svetovni podprvak. Posledica: Fifin igralec leta in novi lastnik zlate žoge.

8. Simone Biles ‒ rekord med rekordi
Že nekaj časa velja kot najboljša telovadka na svetu. Letos je še četrtič osvojila zlato na SP-ju v mnogoboju, kar še ni uspelo nobeni telovadki, iz Dohe se je vrnila z vsemi šestimi možnimi medaljami, od tega so bile kar štiri zlatega leska.

Kamil Stoch je dobil vse štiri tekme na novoletni turneji. Foto: Reuters

9. Kamil Stoch ‒ novoletni poker
To je bilo leto odličnega smučarskega skakalaca. Poljak je kot drugi v zgodovini dobil novoletno turnejo s samimi zmagami, drugič je dobil zlato olimpijsko medaljo na veliki napravi, drugič je pospravil veliki kristalni globus, dobil pa je tudi 2. izvedbo norveške turneje.

10. Lewis Hamilton ‒ največ točk
Sezona formule ena se je začela dokaj izenačeno, saj sta se Sebastian Vettel in Lewis Hamilton dolgo bojevala za primat, na koncu je bil Hamilton suveren, saj je dobil 11 dirk, podrl pa je še rekord po številu točk.

Olimpijske igre

Marit Björgen se je poslovila s 15 olimpijskimi medaljami. Foto: Reuters
Največ medalj na ZOI

15 - Marit Björgen
13 - Ole Einar Björndalen
12 - Björn Dählie
11 - Ireen Wüst

11. Marit Björgen ‒ zlato slovo
Slovita smučarska tekačica je v Južni Koreji osvojila kar pet medalj, skupaj jih ima 15, s čimer je najuspešnejša športnica v zgodovini zimskih iger. Za piko na i je slavila v maratonu, medaljo pa je dobila na sklepni slovesnosti.

12. Ester Ledecka ‒ neverjetni dvojček
Za najodmevnejšo zgodbo je poskrbela češka športnica, ki je seznacionalno osvojila zlato v superveleslalomu, nato pa si nadela še desko, s katero je slavila v paralelnem veleslalomu.

13. Martin Fourcade ‒ trikrat zlat
Najboljši francoski biatlonec je osvojil kar tri zlate medalje, tudi v elitni disciplini ‒ tekmi s skupinskim štartom.

14. Dva trojčka ‒ Shaun White in Sven Kramer
Dva športnika sta nanizala drugačen trojček ‒ Shaun White je postal prvi deskar, ki je v žlebu osvojil tri zlate medalje, Sven Kramer pa prvi hitrostni drsalec, ki je trikrat zapored osvojil zlato medaljo na 5.000 metrov.

15. Kasai osmič na zimskih olimpijskih igrah
Legendarni japonski smučarski skakalec tokrat sicer ni osvojil olimpijske medalje, zato pa je na igrah nastopil že osmič, s čimer je postal rekorder med zimskimi športniki.

Svetovno prvenstvo v nogometu

Svetovni prvaki

5 - Brazilija
4 - Italija
4 - Nemčija
2 - Argentina
2 - Francija
2 - Urugvaj

16. Francija svetovni prvak
Vloga favoritov pred začetkom svetovnega prvenstva je bila jasna: Brazilija in Francija. Evropski velikan je naredil vseh sedem korakov in se drugič povzpel na nogometni olimp. Eden od junakov je bil najstnik Kylian Mbappe.

17. Presenečenje ‒ Hrvaška druga
Za najlepše presenečenje je poskrbela Hrvaška, ki je s kombinacijo preudarne igre in ugodnih nasprotnikov zaigrala v finalu. Z odličnimi igrami je na noge dvignila prebivalce svoje države in dala upanje državam z majhnim številom prebivalcev, da to ni izgovor za najvišje uvrstitve.

Čas za VAR ‒ ena od zgodb svetovnega prvenstva v nogometu. Foto: Reuters

18. Uspeh VAR-a ‒ morje 11-metrovk
Ena od osrednjih zgodb svetovnega prvenstva je vključitev videotehnologije (VAR), ki se je izkazala za čisti uspeh. Ena od posledic je bilo veliko število 11-metrovk, dosojenih je bilo kar 29 (izkoriščenih pa 22).

19. Španski šok ‒ zamenjava trenerja
Španija je po treh zaporednih naslovih na velikih tekmovanjih (2008‒2012) je padla v uspehih, letos se je spet dvignila v formi, a njihovi upi so se sesuli tik pred začetkom tekmovanja, ko so odpustili selektorja Julena Lopeteguija, ker se je ta že domenil, da bo prevzel Real.

20. Skomina ‒ prvi slovenski sodnik
Prvenstvo je minilo tudi s slovenskim pridihom, saj je Damir Skomina postal prvi slovenski sodnik, ki je delil pravico na največjem nogometnem odru.

Slovenski nogomet

Matjaž Kek se je vrnil na selektorsko klop. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

21. Odhod Kavčiča, prihod Keka
Leto 2018 je bilo leto zamenjave selektorja. Na najbolj vročem stolčku je leto začel Tomaž Kavčič, ki se je po neuspehu v premierni Ligi narodov hitro umaknil, začasno ga je zamenjal Igor Benedejčič, ob koncu leta pa prevzel Matjaž Kek, ki je Slovenijo popeljal na SP 2010.

22. Tri reprezentančne upokojitve
Reprezentanco so zapustili kar trije vidni člani ‒ kapetan Boštjan Cesar ter vezista Valter Birsa in Kevin Kampl.

23. Domači dvojček Olimpije
Nogometaši Olimpije so zaznamovali domači prostor, saj so osvojili dvojno krono ‒ tako državno prvenstvo kot pokal. Spet so se izkazali tudi v negativnem trendu ‒ menjavah trenerjev, letos se jih je na klopi zamenjalo kar pet.

Išče se: medsebojno spoštovanje

24. Suspenz Zlatka Zahovića
Na drugi strani ravno obratno velja za Zlatka Zahovića, ki že dolgo in uspešno krmari mariborsko ladjo. Pri tem se pogosto s svojimi izjavami sprehaja po tankem ledu, tokrat je bilo to v komunikaciji z novinarjem Dejanom Mitrovićem, zaradi česar je bil suspendiran.

25. Plodovita mariborska jesen
Njegov Maribor se je po izgubi domačega primata dvignil kot feniks iz pepela. Vijolični so jesenski del končali z devetimi točkami naskoka pred Olimpijo, blesteli pa so v napadu, saj so dosegli kar 2,89 gola na tekmo, kar je druge najvišje povprečje v zgodovini lige.

Mednarodni nogomet

Zinedine Zidane z glavo tokrat ravnal preudarno
Največ zmag v LP/PP

13 - Real Madrid
7 - Milan
5 - Barcelona
5 - Bayern
5 - Liverpool

26. Trojček Reala, nato slovo Zidana
Nobeni ekipi v tej obliki Lige prvakov ni uspelo ponoviti uspeha, pravilo je prekinil Real, ki je niz zmag v Ligi prvakov celo podaljšal na tri. Vse je nato presenetil trener Zinedine Zidane, ki se je zaradi utrujenosti in izčrpanosti poslovil od vročega stolčka.

27. Selitev Ronalda v Serie A
Sorodno z zgornjo točko sledi tudi odločitev Cristiana Ronalda, da po devetih letih zapusti Real, nov izziv je poiskal v Juventusu, kar se je poznalo tudi v večji spremljanosti najelitnejše italijanske lige.

28. Bayern, PSG in Juventus podaljšali niz
Tri vrhunske lige že dolgo ponujajo z monotonostjo na vrhu ‒ Juventus je sedmič zapored postal italijanski prvak, Bayern si je šestič pokoril nemško konkurenco, francoski prvak pa je spet postal Paris SG (petič v zadnjih šestih sezonah).

Manchester City je petič postal državni prvak. Foto: Reuters

29. Rekordna sezona Manchester Cityja
Manchester City je bil najboljši v Angliji, kjer je porušil številne rekorde, med drugim: največ točk (100), največ točk v gosteh (50), največja prednost pred prvim zasledovalcem (19), največ zmag (32), največ zadetkov (106), najvišja razlika v zadetkih (79) in največ zaporednih zmag (18).

30. Nemčiji Euro 2024, Ameriki SP 2026
Znana sta dva nova organizatorja velikih tekmovanj, Nemčija bo leta 2024 gostila evropsko prvenstvo, dve leti pozneje pa bo Amerika gostila svetovno prvenstvo (glavnina tekem bo v ZDA, gostitelja pa bosta še Mehika in Kanada).

Košarka

31. Reprezentanca brez SP-ja
Kako hiter je lahko padecm, je spoznala slovenska košarkarska reprezentanca, ki je lani osvojil naslov evropskega prvaka, letos pa je (tudi zaradi spora Fiba‒Evroliga) hitro ostala brez možnosti za preboj na svetovno prvenstvo, kjer je nepretrgoma igrala vse od leta 2006.

32. Goran Dragić na tekmi vseh zvezd
Zato pa je uspešno zgodbo nadaljeval Goran Dragić, ki je po naslovu evropskega prvaka in nagradi MVP dobro formo prenesel tudi v Ligo NBA, kjer je prvič zaigral na tekmi vseh zvezd.

33. Olimpija ‒ Krka
Košarkarji Olimpije so v finalu državnega prvenstva premagali Krko, Novomeščani pa so osvojili Ligo ABA2.

Največ naslovov v Ligi NBA

17 - Boston
16 - LA Lakers
6 - Golden State
6 - Chicago

Steph Curry je tretjič postal prvak Lige NBA. Foto: Reuters

34. Četrti zaporedni finale NBA-ja
Košarkarji Golden Stata in Clevelanda so še četrtič zapored zaigrali v finalu Lige NBA, kar je nov rekord. Tokrat je bila serija najbolj enostranska, saj so Bojevniki pometli s Cavsi. Ta niz se bo zagotovo končal, saj se je prvi zvezdnik Clevelanda LeBron James odločil, da svojo zgodbo nadaljuje v dresu LA Lakersov.

35. Igor Kokoškov v Phoenix
Nekdanji slovenski selektor Igor Kokoškov je dobil priložnost in postal trener Phoenixa, kjer pa ni začel ravno uspešno, saj so Sonca na dnu lige.

Rokomet

Mladi slovenski rokometaši z zlato medaljo. Foto: www.alesfevzer.com

36. Mladi rokometaši evropski prvaki
Za najlepšo rokometno zgodbo so to leto poskrbeli rokometaši do 20 let, ki so v Celju postali evropski prvaki. V dramatičnem finalu so v polnem Zlatorogu premagali Francijo z 31:30.

37. Moška reprezentanca brez SP-ja
Slabše je šlo članski reprezentanci. Na evropskem prvenstvu so osvojili osmo mesto, ostali pa so brez svetovnega prvenstva, kjer so v kvalifikacijah klonili pred Madžarsko.

38. Vid Kavtičnik evropski klubski prvak
Finale Lige prvakov je bil v francoskih barvah, Montpellier je brez večjih težav premagal Nantes z 32:26. Vid Kavtičnik je za zmagovalce zabil pet golov in se drugič osvojil najbolj pomembne klubske lovorike. Prvak je bil še leta 2007 s Kielom.

Celje ostaja gospodar domačega parketa. Foto: www.alesfevzer.com

39. Celje + Krim = 45
Nič novega na domači sceni, kjer sta najbolj dominantna kluba nadaljevala zbiranje naslovov državnega prvaka. Krimovke so na domači prestol stopile 23., Celjani pa 22. Oba sta bila najboljša tudi v pokalnem tekmovanju.

40. Ženski Euro 2022 tudi v Sloveniji
Slovenija je pridobila organizacijo evropskega prvenstva v rokometu. Leta 2004 je že gostila evropsko prvenstvo za moške, čez štiri leta pa se bodo na slovenskih parketih borile že ženske.

Hokej na ledu

Anže Kopitar z lovoriko selke. Foto: Reuters
MVP 2018

1. Hall (1264 točk)
2. MacKinnon (1194)
3. Kopitar (551)

41. Kopitar tretji v igri za MVP
Najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar je imel za seboj najbolj uspešno individualno sezono. Podrl je svoj rekord po številu točk (92) in bil uvrščen na tretje mesto v glasovanju za MVP igralca. Drugič se je okitil z nagrado selke. Kralji so sicer v končnici izpadli že na prvi oviri.

42. Sanjski debi Vegasa
Ta ovira je slišala na ime Vegas, ki je v Ligi NHL odigral sploh prvo sezono in se senzacionalno prebil vse do finala, kjer pa je bil boljši Washington. Capitalsi so z Aleksandrom Ovečkinom vendarle osvojili prvi Stanleyjev naslov.

43. Upokojitev dvojčkov Sedin
Zadnji omembe vreden dogodek iz Lige NHL je povezan z bratoma Daniel in Henrik Sedin, ki sta za Vancouver skupaj igrala kar 18 let. Skupaj sta prišla, skupaj igrala in skupaj odšla.

44. Risi brez vrnitve med elito
Slovenska hokejska reprezentanca je še drugič zaigrala na olimpijskih igrah, kjer je osvojila 9. mesto. Bolj kot poraz v repasažu proti Norveški bosta v spominu ostali zmagi nad ZDA in Slovaško. Zato pa je bila manj uspešna zgodba na SP divizije I, kjer so bili risi le peti in so tako obstali v drugoligaški konkurenci.

45. Jeglič padel na dopingu
Z olimpijskimi igrami je tudi povezana zgodba Žige Jegliča, ki je padel na dopinškem testu, zaradi česar je moral zapustiti olimpijske igre, posledično pa je ostal tudi brez kluba.

Tenis

Roger Federer je bil nekaj časa spet številka 1. Foto: Reuters
Največ grand slamov

20 - Roger Federer
17 - Rafael Nadal
14 - Pete Sampras
14 - Novak Đoković
11 - Björn Borg

46. Roger Federer najstarejša številka 1
Novo leto, nova zmaga Rogerja Federerja na turnirjih za grand slam. Švicarski as je bil najboljši v Melbournu, kjer se je veslil že svoje 20. zmage na turnirjih velike četverice. Za piko na i je dvakrat med sezono postal številka ena - pri čemer je postal najstarejši igralec s tem dosežkom.

47. Nadalova ljubezen do številke 11
Prvi del sezone je bil v znamenju tudi Rafaela Nadala, ki je 11. v karieri dobil turnirja v Monte Carlu in Parizu. S tem je le še popravil svoj rekord ‒ največ osvojenih lovorik na istem turnirju. Špancu še vedno manjka zmaga na zaključnem turnirju sezone.

48. Revolucija v Davisovem pokalu
Davisov pokal se je začel daljnega leta 1900, naslednje leto pa ga čaka spremenjen format, idejni oče je nogometaš Gerard Pique. Po novem bo tekmovanje potekalo le še v dveh oknih.

49. Zlom Serene Williams
Najboljša teniška igralka tega stoletja Serena Williams se je uspešno vrnila po porodu. Dvakrat je igrala v finalih turnirjev za grand slam, a obakrat izgubila. Odmeven je bil sploh finale v New Yorku, kjer je v dvoboju z Naomi Osaka izgubila živce, zato jo je sodnik Carlos Ramos večkrat kaznoval (tudi z odvzemom igre).

50. Kaja Juvan olimpijska prvakinja
Obetavna slovenska teniška igralka Kaja Juvan je osvojila zlato medaljo na mladinskih olimpijskih igrah.

Atletika

Kipchoge je postavil izjemni rekord. Foto: Reuters

51. Svetovni rekord v maratonu
Za dosežek leta je poskrbel kenijski maratonec Eliud Kipchoge, ki je na maratonu v Berlinu svetovni rekord popravil za minuto in 18 sekund. Magična meja dveh ur je vse bližje - najboljša znamka na svetu zdaj znaša 2:01:39.

52. Odličen izid v Ljubljani
Z odličnim rekordom pa se ponaša tudi ljubljanski maraton, kjer je slavil Etiopijec Sesay Lemma, ki je rekord teka v prestolnici popravil več kot za tri minute. Tek 2:04:58 pomeni četrti najhitrejši tek na svetu!

53. Mejnik podrt tudi v deseteroboju
Mejnik je padel tudi v najbolj naporni disciplini ‒ deseteroboju. Zgodovino je pisal Kevin Mayer, ki je dosegel 9.126 točk in svetovni rekord popravil za 81 točk.

EP, kopje, finale

1. Hussong 67,90
2. Ogrodnikova 61,85
3. Jasiunaite 61,59
4. Ratej 61,41
5. Haladovič 60,92

54. Martina Ratej brez medalje
Blizu uspeha je bila spet najboljša slovenska atletinja Martina Ratej, ki je na evropskem prvenstvu v metu kopja osvojila četrto mesto. Prva medalja v članski konkurenci na največjih tekmovanjih ji je ušla za vsega 18 centimetrov.

55. Rekord padel za osem sekund
Kenijska atletinja Beatrice Chepkoech je 3.000 metrov z ovirami premagala v 8:44,32, s čimer je svetovni rekord popravila več kot za osem sekund.

Zimski športi

Slovenski letalci so bili srebrni. Foto: BoBo

56. Slovenski letalci srebrni
Smučarji skakalci v primerjavi s prejšnjimi sezonami niso bili tako izrazito uspešni, največji preblisk jim je uspel na svetovnem prvenstvu v poletih, kjer so na ekipni tekmi osvojili srebro.

57. Hirscherju zlata olimpijska medalja
Najboljši smučar tega desetletja Marcel Hirscher je v Pjongčangu končno osvojil zlato olimpijsko medaljo ‒ najboljši je bil tako v kombinaciji kot veleslalomu. Za piko na je še sedmič zapored osvojil veliki kristalni globus.

Zmage v vseh disciplinah

Anja Pärson
Janica Kostelić
Lindsey Vonn
Mikaela Schiffrin
Pernilla Wiberg
Petra Kronberger
Tina Maze

58. Mikaela Schifrin v elitni skupini
Ameriška smučarka Mikaela Schiffrin je še drugič osvojila veliki kristalni globus. Na začetku sezone 2018/2019 pa je prvič zmagala še v superveleslalomu, s čimer je postala sedma tekmovalka z zmagami v vseh petih disciplinah.

59. Schlierenzauer podrsal pri 253,5 m
Planica je spet doživela pravi športni praznik. Številni gledalci sicer niso videli novega svetovnega rekorda, so bili pa temu res blizu. Avstrijec Gregor Schlierenzauer je namreč pristal pri 253,5 metra, a pri tem podrsal.

60. Konec ere Gorana Janusa
Končala se je silo uspšeno obdobje Gorana Janusa na mestu selektorja slovenske skakalne reprezentance, na njegovo mesto je prišel Gorazd Bertoncelj.

Kolesarstvo

Chris Froome in Geraint Thomas sta letos osvojila po en grand tour. Foto: EPA

61. Britanci dobili vse tri velike dirke
Kolesarsko leto je povsem minilo v britanskih barvah, saj so s tremi kolesarji osvojili vse tri dirke - Chris Froome je bil najhitrejši na italijanski pentlji, Geraint Thomas na francoski, Simon Yates pa na španski.

62. Matej Mohorič dobil Dirko po Nemčiji
Za slovenski šport je bilo to res izjemno leto, a za vse uspehe ni bil zaslužen le Primož Roglič, izpostaviti velja Mateja Mohoriča, ki je dobil Dirko po Nemčiji.

63. Tadej Pogačar dobil "mini Tour"
Tudi prihodnost je očitno obetavna, saj je Tadej Pogačar dobil Tour de l'Avenier, ki velja za mini Tour de France.

64. Odlična organizacija Dirke po Sloveniji
Na domačih tleh je bila organizirana jubilejna 25. Dirka po Sloveniji, ki je zbrala izjemno konkurenco, dan daljše tekmovanje, končalo pa se je tudi po okusu navijačev, saj je slavil domači as Primož Roglič.

65. Valverde svetovni prvak pri 38 letih
Svetovni prvak na cestni dirki je postal Alejandro Valverde. Za slovitega Španca je bila to že sedma medalja na cestnih dirkah, a prva zlata.

Motošporti

Največ naslovov

15 - Giacomo Agostini
13 - Angel Nieto
9 - Valentino Rossi
9 - Mike Hailwood
9 - Carlo Ubbiali
7 - Marc Marquez

Marc Marquez lovi nove rekorde. Foto: AP

66. Marquez petič svetovni prvak
Španski motociklist Marc Marquez je že petič postal svetovni prvak v razredu MotoGP (in sedmega v vseh kategorijah). Letos je dobil devet dirk in potrdil primat najboljšega voznika te generacije.

67. Ogier niz podaljšak že na šest
Že 15 let svetovni prvak v reliju sliši na ime Sebastian. Po devetih letih dominacije Sebastiana Loeba, je njegov soimenjak Ogier prvak postal še šestič zapored, s čimer je že drugi najuspešnejši v zgodovini relija.

Kje bi raje bil Alonso? Zdaj je v bogati zgodovini formule ena.

68. Slovo Fernanda Alonsa
Od formule ena se je poslovil eden najvidnejših obrazov ‒ Fernando Alonso, ki je nesporni vrhunec doživel sredi prejšnjega desetletja, ko je v boju z Michaelom Schumacherjem osvojila dva naslova svetovnega prvaka.

69. Tim Gajser četrti
Motokrosist Jeffrey Herlings je bil daleč najboljši v razredu MXGP. Nizozemec je namreč od 20 dirk slavil kar 17 dirk. Predlanski prvak Tim Gajser je sezono končal na četrtem mestu.

70. Matej Žagar drugi na Švedskem
Še skok v oval za spidvej. Svetovni prvak je postal Britanec Tai Woffinden, Matej Žagar je osvojil deseto mesto. Najbolj se bo spominjal dirke na Švedskem, kjer je osvojil drugo mesto.

Preostali slovenski uspehi

Zlati nasmeh Janje Garnbret. Foto: Radio Si
Skupne zmage v svetovnem pokalu

5 - Muriel Sarkany
4 - Robyn Erbesfield
3 - Janja Garnbret
3 - Mina Markovič

71. Janja Garnbret dvakrat svetovna prvakinja
Tudi v preostalih tekmovanjih so slovenski športniki blesteli. Plezalka Janja Garnbret je v Innsbrucku osvojila dva naslova svetovne prvakinje, še tretjič zapored pa je dobila svetovni pokal v težavnostnem plezanju.

72. Judoisti so spet nabirali medalje
Za največji slovenski judoistični uspeh leta je poskrbel Adrian Gomboc, ki je postal evropski prvak, Tina Trstenjak pa je spet osvojila medalji na obeh največjih tekmovanjih, na evropskem prvenstvu je bila druga, na svetovnem pa tretja.

73. Peter Kauzer evropski prvak
Medalje na različnih tekmovanjih so osvajali tudi kajakaši in kanuisti, omenimo le Petra Kauzerja, ki je postal evropski prvak.

74. Slovensko plavanje s 100 medaljami
Plavalec Peter John Stevens je na evropskem prvenstvu osvojil bron na 50 metrov prsno, s čimer je za slovensko plavanje (v članskih konkurencah) osvojil jubilejno 100. medaljo na največjih tekmovanjih.

75. Od reprezentanc najvišje futsalisti
Kar nekaj reprezentanc je nastopalo na največjih odrih - futsalisti so na domačem evropskem prvenstvu osvojili peto mesto, rokometaši so bili na istem tekmovanju osmi, hokejisti na olimpijskih igrah deveti, odbojkarji pa na svetovnem 12.

Upokojitve

Sani Bečirović in Boštjan Nachbar sta obiskala tudi uredništvo naše spletne strani. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

76. Košarkarski virtuozi
Argentinski as Manu Ginobili je odložil košarkarsko žogo, to sta uradno storila tudi Boštjan Nachbar in Sani Bečirović, ki sta v Stožicah pripravila posebno slovesnost.

77. Hokejski asi
Precej zvezdnikov Lige NHL je obesilo drsalke, omenimo le Patricka Sharpa, iz domačih logov pa Roberta Kristana in Marcela Rodmana.

78. Olimpijska prvaka na snegu
Med zimskimi športniki omenimo olimpijska prvaka smučarja skakalca Thomasa Dietharta in biatlonko Darjo Domračevo.

79. Rokometni kapetan
Žogo je odločil tudi dolgoletni kapetan slovenske rokometne reprezentance Uroš Zorman.

80. Urednik na TV Slovenija
Upokojil se je tudi veteran spremljanja olimpijskih iger in nekdanji urednik športnega programa na TV Slovenija Miha Žibrat.

Smrti

81. Davide Astori
Zaradi težav s srcem je umrl komaj 31-letni kapetan Fiorentine Davide Astori.

Srivaddhanaprabha je na mestu predsednika Leicestra zamenjal Milana Mandarića. Foto: Reuters

82. Vichai Srivaddhanaprabha
V helikoptski nesreči je umrl Vichai Srivaddhanaprabha, lastnik nogometnega kluba Leicester.

83. Ray Emery
Nekdanji sloviti hokejski vratar Ray Emery je umrl med nočnim plavanjem.

84. Vibeke Skofterud
Norveška smučarska tekačica Vibeke Skofterud je umrla v nesreči z vožnjo jetskija.

85. Roger Bannister
Umrl je tudi nekdanji atlet Roger Bannister, ki je bil prvi, ki miljo pretekel hitrje od štirih minut. Postal je kot simbol prebijanja težko dosegljivih mej.

Videoposnetki

86. Ribona Nina Koutra

Napadalec Mure je izjemno zadel na tekmi proti Domžalam.

87. Superklasiko epskih razsežnosti

V finalu Pokala Libertadores so navijači River Plateja napadli avtobus Boce. Končalo se je s prestavitvijo druge tekme finala, ki je bila odigrana v Madridu.

88. Na igrišče z revolverjem

Vroče je bilo na grških zelenicah, predsednik PAOK-a Ivan Savidis je na igrišče vdrl celo z revolverjem.

89. Veselin Vujović v golu

Selektor slovenske rokometne reprezentance Veselin Vujović je na evropskem prvenstvu iz protesta stopil med vrata.

90. Gol pred novinarje

Mark Williams je napovedal, da bo v primeru naslova svetovnega prvaka v snukerju gol stopil pred novinarje. Obljubo je tudi uresničil.

Šport v medijih

91. Knjiga leta - The Mamba Mentality: How I Play

92. Film leta - The Miracle Season

93. Tviteraš leta - Nejc Mravlja
Gospod številka je tudi letos natresel nebroj zanimivosti iz sveta športne statistike.

94. Podkast leta - The Herd
V letu, ko je prenehal delovati Ofsajd, je v Sloveniji začelo delovati res veliko športnih podkastov, a po nekaj letih bom naredil izjemo in izpostavil tujega. Colin Cowherd je primer športnega novinarja, ki mu številni pomočniki zbirajo ogromno statistike, ki jo zna zabeliti s primeri iz lastnega življenja.

95. Citat leta ‒ Iztok Čop

Čop spet razburja: Kateri športniki prinašajo slavo Sloveniji?

Športniki, ki so v kolektivnih športnih panogah in večinoma nastopajo za tuje klube, direktno ne prinašajo slave Sloveniji.
Iztok Čop

Zanimivo na MMC-ju

96. Tilen Jamnik
Naš košarkarski specialist je spet spisal goro prispevkov iz tega športa ‒ med drugim tudi o pričakovanju javnosti pred prihodom Luke Dončića v Ligo NBA.

97. Toni Gruden
Nogometni specialist se je na dolgo in široko razpisal o argentinskem nogometnem derbiju.

98. Tomaž Okorn
Specialist borznih krivulj Tomaž Okorn je na svetovnem prvenstvu novinarjev osvojil tri medalje v zimskih športih.

99. Spomin - Jure Košir
Na podkastu Številke smo zavrteli kolo časa in obudili spomin na kariero Jureta Koširja.

100. Nov odmev: SOS-odmev
Na naši spletni strani je zaživel prvi podkast, ki se ukvarja zgolj s športom in sliši na ime SOS-odmev.