Najprej gre gotovo omeniti Tadeja Pogačarja in Luko Dončića. Košarkarski virtuoz je prejšnji teden dopolnil 21 let, kolikor jih šteje tudi TamauPogi, zato sva s Tonijem Grudnom v podkastu SOS-odmev debatirala o obeh mladih upih slovenskega in svetovnega športa (epizoda bo izšla v četrtek).
Ob tem sem spomnil prilike iz Svetega pisma o gospodarju in treh služabnikih, ki jim je razdelil svoje premoženje, talente. Služabniki so v odsotnosti gospodarja različno ravnali z zaupanim potencialom, prva sta trgovala in pri tem zaslužila, tretji pa je svoj talent previdno in plašno zakopal v zemljo in ga gospodarju ob vrnitvi vrnil. Gospodar se je ob tem razjezil, pasivnežu odvzel talent in ga dal najbolj podjetnemu trgovcu, previdneža pa izgnal.
Šlo je zgolj za besedno asociacijo, ime denarne valute (talent) je vplivalo tudi na poimenovanje besede za nadarjenost. Ko smo pri potencialu − vsakdo od nas ima kakšen talent, vprašanje pa je, kako aktivni smo pri razvijanju talenta. Posebna previdnost velja pri razvijanju športnih talentov, ki so tako izjemni, kot gre za omenjena športnika.
Kaj sploh pomeni "previdnost pri razvijanju talenta"? Spomnite se vseh čudežnih dečkov, ki so podirali različne starostne rekorde, pri čemer so svoje dodali mediji s pompoznimi vzdevki (npr. Naslednji Pele, Naslednji Jordan). Vsak odlični in opazni začetek kariere z veliko hvale in pozornosti hkrati prinaša tudi veliko pričakovanja in pritiska. Razočaranje ob neuspehih (ki jih nujno doživi vsak človek in športnik) je zato še toliko hujše in boleče, pri nekaterih športnikih lahko vpliva izrazito negativno. Okolje je izrazito pomembno, pri Dončiću ne gre spregledati, da je bil v Madridu odet v zelo debelo vato. Morda se sliši kot majhen kamenček, a pri njegovem razvoju ni niti slučajno nepomemben.
Dončić in Pogačar sta zaradi hitro izražene nadarjenosti in rezultatov meteorsko priletela v zelo urejeno okolje, ki jima omogoča optimizacijo nadarjenosti. Današnji športniki imajo v primerjavi s svojimi predhodniki precej več mehanizmov in strokovnjakov, ki jim pomagajo daljšati kariero (prehrana, načrtovanje in izvedba treningov, fizioterapija, oprema ...).
A človek je kljub vsej tehnologiji in številkam na koncu še vedno človek. Kar nas pripelje do bistva: glave, psihološke pripravljenosti in motivacije. Omenjena 21-letnika sta v svojem športu pustila zelo opazen pečat, a najbrž se večina strinja, da ju najboljše šele čaka. Kako je življenje nepredvidljivo, govorita zgodbi dveh drugih izvrstnih slovenskih športnikov, ki sta zelo hitro postala svetovna prvaka in pri isti starosti 21 let končala kariero − Mateja Svet in Rok Benkovič.
Obvestilo uredništva:
Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništva RTV Slovenija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje