Scenarija sta bila praktično enaka − uspešna akcija najbolj eksplozivnih kolesarjev dobrih deset kilometrov pred ciljem, sodelovanje do cilja, močan napad Juliana Alaphilippa, ki ga je tik pred ciljno fotocelico ukanil Slovenec, ki je sprint začel z zadnjega, petega mesta. Lani se je prvega spomenika veselil Primož Roglič, letos pa Tadej Pogačar.
Prvi obraz UAE-ja je bil lani na cilju izrazito nezadovoljen, saj je nemočno skomigal ob potezi svetovnega prvaka, ki je z manevrom spreminjanja smeri onemogočil enakovreden napad na zmago tako gorenjskemu volku kot Marcu Hirschiju. Letos je bil na poti do cilja brez ovir, s čimer je lahko nemoteno sprožil napad in slavil največjo (prvo!) zmago na enodnevnih dirkah.
Spomniti se moram na zapis pred tedni, ko sem zmagovalca Toura opisal z nadgradnjo v podobi kvantnega računalnika. Tamau res krasno bere dirko in prilagaja svojo taktiko oziroma odgovarja na dogodke. Ko se je Tao Geoghegan Hart postavil v vlogo strojevodje Ineosovega vlaka, se je takoj pripel na njihov vagon. Ko je malce pozneje pospešil Adam Yates, je spet prvi priključil, na pravem mestu je bil tudi ob odločilnem napadu Michaela Woodsa. Zamudil ni niti ene odločilne poteze, kar ni uspelo niti Alaphilippu, ki je moral pred zadnjim vzponom loviti prvo skupino.
Mojstrsko je opravil tudi v zadnjih metrih, ko se je taktično postavil na zadnje mesto in spremljal poteze tekmecev, predvsem pa Alaphilippa. Ker je karavani v prsi pihal veter, je bil ta položaj idealen. In spet − v pravem trenutku je sprožil napad in nekaj decimetrov pred ciljno črto švignil mimo Loulouja. Taktično izpeljano brez napak. Svoje so dodale tudi reakcije emiratov, ki so dobro pokrili prve napade tekmecev in dokazali, da so bili dogodki v Baskiji bolj rezultat nenavadnega zapleta kot pa velikih napak. UAE ima kakovostno ekipo!
Primož Roglič je tokrat zamudil odločilno akcijo, kot je v podkastu SOS-odmev ugotavljal kolega Igor Tominec, je njegova krivulja v rahlem padcu. Krajši premor zato prihaja v idealnem trenutku. V sedmih tednih je doživel marsikaj, dve odlični etapni dirki, dva padca, prilagoditev zaradi manjšega treninga in drugo mesto na Valonski puščici. Vse seveda zanima, kako bo dvomesečni tekmovalni odmor vplival na njegovo formo, a ne gre dvomiti, da je/bo njegova ekipa storila vse, da uresniči rumene sanje. Če je imel tudi letos večkrat ob sebi malce manj kakovostno ekipo, bodo njegovi oprode na Touru res izjemni.
Slovenska asa imata za seboj sijajno pomlad in sta brez dvoma v najožjem krogu favoritov za najpomembnejšo dirko na svetu. 11 zmag in prepričljive dirke prinašajo težavo − občinstvu v Sloveniji včasih zamažeta prizmo kolesarskega spremljanja. Nemalo ljudi je namreč prepričanih, da enemu od njiju kar samodejno pripada zmaga. V resnici pa je kolesarstvo neverjetno nepredvidljivo, kjer en sam trenutek, zavoj, ali nepozornost lahko povzroči nesrečo ali padec.
Nič (na tem svetu) ni samoumevno, sploh pa ne taka forma in zmagoslavja, ki se zdijo lahka kot igranje računalniških iger. Pa seveda niso.
Obvestilo uredništva:
Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje