Andreja Slokar je bila najlepše slovensko presenečenje v Cortini. Foto: EPA
Andreja Slokar je bila najlepše slovensko presenečenje v Cortini. Foto: EPA

Treba je samo pogledati letošnje izide v svetovnem pokalu, kjer so slovenski smučarji vendarle samo trikrat stopili na zmagovalne stopničke. Trikrat na 49 tekmah. Morda dovolj za upanje, a podroben pogled pokaže, da se mora marsikaj iziti, da slovenski smučar pristane na zmagovalnem odru.

Minus v znanju, minus v opremi. In zdaj še v samozavesti.

Za edino letošnjo zmago je skoraj šokantno v Val d'Iseru poskrbel Martin Čater, ki je dobil smuk. Še vedno je prava uganka, kako mu je to uspelo, morda še večja pa, kako je potem lahko tako padel v formi in samozavesti, da je izpuščal tekme, vključno s prestižnim smukom na svetovnem prvenstvu. Ne, nanj ni nihče resno računal, tako kot na celotno hitro reprezentanco. Nadaljevanje (zlatega) niza Ilke Štuhec je bilo zgolj pobožna želja, Štajerka ta trenutek pač ni v taki formi, hkrati pa tudi proga ni bila pisana po njenih (drsalnih) želja.

S tem je upanje padlo na tehnični del ekipe, ki roko na srce ni razočaral, saj je nanizal kar šest uvrstitev v prvo deseterico. Največ se je pričakovalo od veleslalomistov, ki so bili edini ob Čatru z letošnjimi stopničkami. Žan Kranjec je že dolgo del elite najboljših, a po smrti očeta in poškodbi, ki ga je odrezala od treninga, vendarle ni bil konkurenčen za medaljo. Ima zelo solidno kariero, sedem stopničk v svetovnem pokalu, a sam dobro ve, da največ pomeni medalja na največjih tekmah. Vedno je blizu, saj je zadnje tri veleslalome na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih končal med četrtim in šestim mestom.

V dvoboju za drugo zlato Lara Gut Behrami dobila igro stotink z Mikaelo Shiffrin

Meta Hrovat že dolgo velja za veliki up slovenske ekipe in naravno naslednico Tine Maze in Ilke Štuhec. Cortina je zanjo veliko razočaranje, saj je trikrat končala ob progi. V kombinaciji bi se najbrž uvrstila okrog petega mesta, v najljubšem veleslalomu pa se ji je ponesrečil prvi nastop, ki jo je precej oddaljil od tistega, kar je načrtovala. In si želela. Morda je njena največja težava prav (pre)velika želja, ki je kriva za preveliko tveganje. Vseeno pa imam pozitiven občutek in njene nastope v Italiji vidim kot nujno stopničko na poti do cilja. S številnimi razočaranji sta se v prvem delu kariere spopadali tudi Tina in Ilka. Neprijetne izkušnje in porazi so ju izklesali v to, kar sta potem postali.

Za res lepo presenečenje sta poskrbeli slalomistki Andreja Slokar in Ana Bucik. Zanimiva je zgodba Slokarjeve, ki je pri 23 letih sploh prvič v karieri osvojila točke svetovnega pokala, nato pa na svetovnem prvenstvu vse šokirala s petim mestom. Brez dvoma je dokaz, da se trdo delo izplača, potrebni pogoj pa je odločna motivacija in pripravljenost na delo. Ko je Slokarjeva to dosegla, je ob urejeni samostojni ekipi lahko napredovala proti najboljšim. Hkrati je tudi dokaz, da nikoli ni prepozno. V slovenskem športu se prepogosto zgodi, da športniki (pre)hitro po 20. letu končajo kariero, ker nimajo rezultatov.

Skratka, strogi kritiki bodo rekli razočaranje, sam pa menim, da je bil razplet dokaj realen, z nekaj spodbudnimi nastavki, da se Slovenija v Courchevelu čez dve leti vrne na razpredelnico medalj.

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.