Ob tej priložnosti med drugim organizirajo okroglo mizo o zgodovini in delu inštituta. Zasnovali so jo mladi raziskovalci in raziskovalke inštituta, ki bodo skupaj s starejšimi sodelavci predstavili zgodovino in okoliščine, v katerih je bil ustanovljen. Na okrogli mizi bodo sodelovali predstojnica inštituta Mojca Kovačič ter raziskovalke Teja Turk, Anja Verderber, Marija Klobčar, Rebeka Kunej in Anja Serec Hodžar.

Zgodovina inštituta sega v leto 1934, ko je bil ustanovljen pod imenom Folklorni inštitut. Program okrogle mize napoveduje tudi nekaj besed o ustanovitelju in prvem vodji Francetu Maroltu, nato pa se bodo sprehodili do današnjega časa in oblik, v katerih trenutno delujejo. "Dotaknili se bomo tudi obsežnega arhiva, ki ga imamo, tako rokopisnega kot zvočnega, video- in fotogradiva, ter kako poteka naše raziskovalno delo na terenu in potem tudi v znanstveni obliki," je dejala Mojca Kovačič.

Uvodni dogodek praznovanja bo tudi priložnost za predstavitev spletne platforme Etnofon. Na splet so namreč preselili terensko gradivo iz arhiva, ki so ga nekoč izdajali na zgoščenkah. "S to platformo se odpiramo javnosti prek spleta in tam so dostopni naši zvočni posnetki," pravi predstojnica.

Nekateri dogodki, ki jih pripravljajo ob jubileju, se bodo zvrstili med letom. Med drugim bodo predstavili knjigo in rezultate tekočih raziskovalnih projektov. Načrtujejo tudi dva simpozija. Prvega bodo spomladi posvetili dediščini večkulturnega območja, na mednarodnem posvetu, ki bo sledil predvidoma v drugi polovici leta, pa bodo govorili o preporodu ljudske glasbe.
Največ dogodkov se bo zgostilo oktobra, v mesecu, ko je bil inštitut leta 1934 tudi ustanovljen. Takrat bo v ospredju zapuščina ustanovitelja Marolta, ki se ga bodo spomnili z okroglo mizo, razstavo v Slovenskem etnografskem muzeju in s koncertom Zajuckaj in zapoj, ki ga sicer vsako leto pripravijo v Atriju ZRC.

Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je bil že ob svojem začetku usmerjen v zbiranje gradiva o ljudski glasbi, pesmi in plesih, preučevanju in objavljanju razprav ter uprizarjanju za oder. Po drugi svetovni vojni se je inštitut kadrovsko okrepil, kar je omogočilo tudi obogatitev arhiva in raziskovalnih možnosti ter smeri znanstvenega zanimanja.