Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Straussov valček Na lepi modri Donavi je po Kubrickovem filmu 2001: Vesoljska odiseja (1968) obveljal za neuradno himno vesolja, a ga vseeno ni bilo med posnetki klasične glasbe, ki so jih leta 1977 izstrelili med zvezde. Ta "napaka" bo kmalu popravljena.
Društvo oblikovalcev Slovenije je podelilo priznanja za leto 2024 za mlade oblikovalce, imenovana daljnogledi DOS, ki so šla v roke študentov oblikovanja tekstilij, Kristi Komel, Teji Duhani, Trini Razboršek in Sari Šmid ter Jaki Podgoršku.
Nekdanjemu predsedniku republike Borutu Pahorju in italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli so v gledališču Verdi v Gorici izročili nagrado mesta Gorica za njun prispevek h kandidaturi somestja za evropsko prestolnico kulture 2025.
V Združenem kraljestvu so vse glasnejši pozivi, naj muzeji in dražbene hiše ne hranijo ali razstavljajo človeških posmrtnih ostankov in naj jih vrnejo državam njihovega izvora oziroma njihovim skupnostim.
Rok Vilčnik je eden najpomembnejših mariborskih besednih ustvarjalcev z raznolikim opusom. Prav posebno mesto v sodobni literarni produkciji na Slovenskem ima njegov najnovejši roman Mehanizem.
Gledališka predstava Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika: Trije mušketirji odpira 17. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki letos pod geslom Na krilih radovednosti poleg Ljubljane poteka še v Domžalah in Sežani.
V Cankarjevem domu se bo 15. marca v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije znova odvil Mednarodni baletni gala, ki bo tokrat pretežno klasičen, saj bo nanizal ljubiteljem baleta všečne odlomke iz klasičnih baletov.
27. Festival dokumentarnega filma prinaša film Prestreženi ukrajinske režiserke Oksane Karpovič, ki je tudi med letošnjimi nominiranci za evropsko filmsko nagrado občinstva lux. Tako po sobotni kot nedeljski projekciji bo potekal še pogovor z režiserko.
Do danes se je ohranil model križevniške cerkve Marije Pomočnice v Ljubljani, ki ga je na začetku 18. stoletja izdelal italijanski arhitekt Domenico Martinelli. Model je dragocen predmet, saj nam omogoča vpogled v prvotno zasnovo stavbe.
Če ubiješ ščurka, si junak, če pa ubiješ metulja, si zloben. Kriteriji moralnosti temeljijo na estetiki.
V tem tednu je Ljubljano obiskal nemški profesor predzgodovinske arheologije dr. Philipp W. Stockhammer, ki je predstavil izsledke nekaterih novejših raziskav arheoloških najdb iz bronaste dobe.
V Mestni galeriji Nova Gorica kustosinja Maša Žekš s skupinsko razstavo raziskuje delovanje in okoliščine, zaradi katerih se slovenski umetniki in umetnice povezujejo v delovne skupine.
Hrvaška pisateljica Dora Šustić v svojem romanu Psi prek zgodbe o mladi študentki, ki se znajde v začaranem krogu obsesije in iluzij, razmišlja o nezdravih odnosih in boju s svobodo.
Avtorico zbirke esejev Poskus vsakdanjosti lahko opišemo kot pesnico, urednico, založnico, prevajalko, dramaturginjo, kritičarko in kolumnistko.
V starosti 93 let je v četrtek na svojem na domu v bližini Hamburga v Nemčiji umrla ruska skladateljica sodobne glasbe Sofija Gubajdulina. Bila je ena prvih modernih skladateljic, ki je dosegla mednarodno slavo.
Eno največjih nagrad za otroško literaturo v Grčiji, nagrado revije Elniplex, je prejela slikanica Ide Mlakar Črnič in Petra Škerla Tu blizu živi deklica. Nagradili so jo z najvišjo nagrado v kategoriji najboljša knjiga za otroke od 8 do 11 let.
Potem ko je Antologija sodobne slovenske otroške mladinske književnosti ob predstavitvah na Frankfurtskem knjižnem sejmu in sejmu v Bologni izšla v angleščini, je zdaj knjiga dostopna tudi v slovenščini.
Yoko Tawada je v romanu Razkropljeni po zemlji izrisala svet, v katerem Japonske ni več na zemljevidu. Ko jo je leta pozneje v Nemčiji "ujela" pandemija, se je počutila točno tako: "Če Japonske ne morem več obiskati, kako naj sploh vem, da zares obstaja?"
V dunajski Albertini so na ogled postavili 26 risb Albrechta Dürerja in ob teh prav toliko Leonarda da Vincija, ob obeh mojstrih pa tudi dela številnih drugih sodobnikov, s katerimi predstavljajo risbe v času renesanse.
V Zagrebu predstavljajo delo, ki ga je v zadnjih 20 letih kot spremljavo k različnim besedilom in dogodkom ustvarila slovenska umetnica, ilustratorka in avtorica grafičnih romanov Samira Kentrić.
Neveljaven email naslov
