Nominacijo so predložile Kolumbija, Ciper, Nemčija, Kirgiška republika, Luksemburg, Nigerija, Slovenija in Togo.

Babištvo vključuje medicinsko dimenzijo in temelji na izbranem tradicionalnem znanju, veščinah in tehnikah. Vključuje pa tudi posebne kulturne prakse, besedišče ter simbolna praznovanja in obrede. Foto: Ministrstvo za kulturo/Peter Vrčkovnik
Babištvo vključuje medicinsko dimenzijo in temelji na izbranem tradicionalnem znanju, veščinah in tehnikah. Vključuje pa tudi posebne kulturne prakse, besedišče ter simbolna praznovanja in obrede. Foto: Ministrstvo za kulturo/Peter Vrčkovnik

Babištvo ni le strokovno področje, ampak tudi dragocen del naše identitete in skupnega spomina. Znanje babic se prenaša iz generacije v generacijo, bogati se z izkušnjami in prilagaja sodobnim potrebam. Poleg strokovne opore, ki jo nudijo porodnicam, nudijo posebno človeško toplino, razumevanje ter podporo tako materam kot družinam. Z vpisom babištva na Unescov seznam nesnovne dediščine človeštva izkazujemo spoštovanje do te pomembne tradicije in hkrati spodbujamo njeno ohranjanje v sodobnem svetu.

Asta Vrečko, ministrica za kulturo

Babištvo vključuje znanja in veščine, ki spodbujajo dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin. Babice zagotavljajo neprekinjeno oskrbo in podporo med naravnimi procesi nosečnosti, poroda in po rojstvu. Pri tem uporabljajo z dokazi podprte raziskave, intuicijo ter empirično in tradicionalno znanje. Babištvo zagotavlja temeljne človekove pravice, zlasti za ženske. Babištvo lahko opravljajo ljudje ne glede na spol, vendar ostaja večina izvajalcev babištva ženskega spola.

"Bistvo babištva je ljubeča skrb za žensko v času, ko ta pričakuje in rojeva otroka. Babiška vednost je plod pretehtanih tradicij porodne pomoči, sodobnih znanstvenih spoznanj in premišljenih izkušenj, ki jih babice pridobivajo pri porodih," je pojasnila strokovna sodelavka pri nominaciji, Zalka Drglin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Z vidika javnega zdravja napredno babištvo razumemo kot pomemben dejavnik krepitve zdravja in priložnost za opolnomočenje žensk kot mater, to pa prispeva k blaginji celotne družbe."

Zakaj babištvo spada pod okrilje nesnovne kulturne dediščine?
Poleg medicinskega in anatomskega znanja se babice zanašajo na čutila dotikanja, vonjanja, čutenja in opazovanja. Njihove spretnosti in znanje so skupnosti varovale, razvijale in prenašale skozi številne generacije. Dandanes se prenašajo v formalnih, neformalnih in priložnostnih izobraževalnih okoljih. Babištvo vključuje posebne kulturne prakse, besedišče, praznovanja in obrede, kot je rezanje popkovine.

K nominaciji se lahko pridružijo tudi druge države in tako podprejo varovanje babištva. Foto: Ministrstvo za kulturo/ Peter Vrčkovnik
K nominaciji se lahko pridružijo tudi druge države in tako podprejo varovanje babištva. Foto: Ministrstvo za kulturo/ Peter Vrčkovnik

Danes in vedno se zavedamo, da smo varuhi znanja prednikov, zgrajenega iz prakse, ki je enako veljavno kot znanstveno medicinsko znanje.

babica Liceth Quiñones

Pobuda babic osmih držav
Nominacijo so pripravila združenja babic iz osmih držav v sodelovanju z ministrstvi ter strokovnjaki s področja kulture in javnega zdravja. K nominaciji se lahko pridružijo tudi druge države in tako podprejo varovanje babištva.

Babice so glavne nosilke in izvajalke, ki se pogosto združujejo v skupine ali združenja, in so spodbudile vpis te nesnovne dediščine. Tudi druge mreže, kot so akademske ustanove ali organizacije za porod, dojenje, pravice žensk in načrtovanje družine, spodbujajo prenos veščin in znanja. Poleg obsežnega mednarodnega posvetovalnega postopka za pripravo nominacijskega dosjeja so bile babiške skupnosti in skupine čim širše vključene tudi na nacionalni ravni.

V izjavi po vpisu je kolumbijska babica Liceth Quiñones povedala: "Babice iz osmih držav, ki so sodelovale pri tej nominaciji, smo naredile ta prvi korak, da bi znanje o babištvu uvrstile v neizmerno kulturno dediščino planeta, saj smo trdno prepričane, da je ta kulturni element potrebna praksa za zagotavljanje blaginje različnih človeških skupnosti. Od naših modrih starešin smo prejeli sposobnost, da prisluhnemo ženskam na poti v materinstvo, njihovim telesom in dušam, skrbimo zanje in za telesa ter pomagamo pri njihovem zdravljenju. Zagotavljamo tudi utrjevanje družinskih, skupnostnih in duhovnih mrež, da lahko novorojenčki najdejo popolno pot v svojem življenjskem razvoju. Danes in vedno se zavedamo, da smo varuhi znanja prednikov, zgrajenega iz prakse, ki je enako veljavno kot znanstveno medicinsko znanje."

Novi vpisi: od bolera do rikš
Nesnovna kulturna dediščina vključuje žive tradicije s področja plesa, gledališča, glasbe, ustnega izročila, znanja o okolju in obrtnih tehnik. Od leta 2003 se je Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine pridružilo 180 držav. O vpisu novih kulturnih oblik na Unescove sezname nesnovne kulturne dediščine vsako leto odloča medvladni odbor po priporočilu ocenjevalnega organa. Na tokratnem zasedanju so doslej med drugim dodali mehiško in kubansko glasbeno tradicijo bolera, indijski ritualni ples garba, tradicionalno praznovanje tajskega novega leta, rikše in poslikavo rikš v Bangladešu, obliko glasbene in pesniške umetnosti malhun v Maroku, multikulturni festival Ch'utillos v Boliviji, pripravo cevicheja in drugih tradicionalnih jedi v Peruju, uzbekistansko keramiko, tradicionalno operno petje v Italiji in druge.

Sedmi vpis za Slovenijo
Babištvo je že sedmi vpisani element iz Slovenije na reprezentativnem seznamu. Sprejeti so bili Škofjeloški pasijon, obhodi kurentov, klekljanje čipk v Sloveniji ter veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa, lani sta bila sprejeta še čebelarstvo in večnacionalni vpis tradicije reje lipicancev.

Babiška dejavnost pri nas se je začela resneje regulirati in profesionalizirati v 18. stoletju. Leta 1753 je bila v Ljubljani ustanovljena babiška šola s poukom v slovenščini. Prvi učbenik porodništva v slovenskem jeziku je izšel leta 1782, uporabljale so ga tudi babice. Leta 1789 je bila v Ljubljani ustanovljena prva porodnišnica na slovenskem ozemlju, tam so bodoče babice pridobivale praktično znanje. Leta 1981 so ukinili srednjo babiško šolo, pozneje pa jo je nadomestil študij babištva na oddelku za babištvo na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Foto: Ministrstvo za kulturo/Peter Vrčkovnik
Babiška dejavnost pri nas se je začela resneje regulirati in profesionalizirati v 18. stoletju. Leta 1753 je bila v Ljubljani ustanovljena babiška šola s poukom v slovenščini. Prvi učbenik porodništva v slovenskem jeziku je izšel leta 1782, uporabljale so ga tudi babice. Leta 1789 je bila v Ljubljani ustanovljena prva porodnišnica na slovenskem ozemlju, tam so bodoče babice pridobivale praktično znanje. Leta 1981 so ukinili srednjo babiško šolo, pozneje pa jo je nadomestil študij babištva na oddelku za babištvo na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Foto: Ministrstvo za kulturo/Peter Vrčkovnik

Več kot samo nacionalna vrednota in tradicija
"Na Ministrstvu za kulturo smo veseli, da se mednarodno prepoznani nesnovni dediščini iz Slovenije na Unescovem seznamu pridružuje tudi babištvo. Med vsemi vpisi, ki segajo od uprizoritev, ritualov in praznovanj, znanj in praks o naravi in svetu in tradicionalnih obrtnih veščin, babištvo najbolj neposredno izraža pomemben vidik dediščine in kulture – to je dobrobit posameznikov in oblikovanje skupnosti,"
je ob vpisu povedala generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel. "Spomni tudi na dragoceno povezavo s preteklostjo in povezuje različna področja človekovega delovanja. Še več, večdržavni in večcelinski vpis te nesnovne dediščine dokazuje, da so kulturne vrednote tudi obče človeške vrednote."

"Ponosna sem, da je tudi babištvo vpisano na Unescov reprezentativni seznam nesnovne dediščine," se strinja tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. "Babištvo ima bogato zgodovino in je neprecenljiv del naše kulturne dediščine. V zadnjih letih smo priča hitrim spremembam v družbi, ki so prinesle tudi spremembe v družbeni vlogi babic. Babištvo ni le strokovno področje, ampak tudi dragocen del naše identitete in skupnega spomina. Znanje babic se prenaša iz generacije v generacijo, bogati se z izkušnjami in prilagaja sodobnim potrebam. Poleg strokovne opore, ki jo nudijo porodnicam, nudijo posebno človeško toplino, razumevanje ter podporo tako materam kot družinam. Z vpisom babištva na Unescov seznam nesnovne dediščine človeštva izkazujemo spoštovanje do te pomembne tradicije in hkrati spodbujamo njeno ohranjanje v sodobnem svetu."

270 let izobraževanja babic na Slovenskem
Na vpis pa so se odzvali tudi pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. Predsednica sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici - Zvezi Saša Matko je dejala, da je "letošnje leto za babištvo zelo pomembno, saj obeležujemo 270 let izobraževanja babic na Slovenskem," obenem pa poudarila, da "kulturološki vpliv babištva pa sega še dlje v zgodovino, saj so bile babice od nekdaj tesno vpete v vsako skupnost, v kateri so nudile nenadomestljivo pomoč ženskam, otrokom, družini in celotni družbi. Pri tem so vseskozi razvijale znanja za čim bolj strokovno, kakovostno in varno babiško skrb, s čimer so vzpostavile edinstveno dediščino znanja in veščin, ki je danes dobila pomembno potrditev tudi pri organizaciji Unesco."

Predsednica Zbornice – Zveze Monika Ažman pa je dodala, da se zahvaljuje vsem, ki so skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pripravili gradivo za nominacijo pri Unescu ter poskrbeli za vpis babištva v nesnovno kulturno dediščino v Sloveniji ter jim čestita ob skupnem uspehu.