Belgijci ‒ pa tudi drugi evropski zbiratelji, znanstveniki, vojaki in raziskovalci ‒ so v obdobju med koncem 19. stoletja in letom 1960 iz današnjega Konga odnesli na tisoče artefaktov; med njim so bili leseni kipci, maske iz slonovine, tradicionalna glasbila in rokopisi.

Muzej Afrike, ki je natrpan z artefakti in nagačenimi živalmi iz nekdanjih kolonij, je bil v preteklosti večkrat tarča kritik, češ da skuša prikrojiti ali pa kar zamolčati brutalno poglavje belgijske zgodovine – predvsem dobo kralja Leopolda II., ki je med letoma 1884 in 1908 koloniziral Kongo in iz njega ustvaril svojo zasebno kolonijo (ker mu ni uspelo dobiti podpore vlade). Pod Leopoldovo 20-letno vladavino Kongu je bilo ubitih 10 milijonov prebivalcev te osrednje afriške države, ki so morali za svojega evropskega vladarja do smrti garati v industriji kavčukovca in bakrove rude.

Sorodna novica Nemčija bo prva država, ki bo vrnila naropane beninske kipe

Pred nekaj leti je muzej dočakal temeljito prenovo, vredno 66 milijonov evrov, ki ni prinesla le nove podzemne galerije in središča za obiskovalce, ampak je posodobila tudi način podajanja zgodovinskega konteksta okrog razstavljenih predmetov. In zdaj so v muzeju končno pripravljeni stopiti v dialog s Kongom ter ugoditi zahtevam po restituciji, je poročala tiskovna agencija Reuters.

"Pristop bo zelo preprost: vse, kar je bilo pridobljeno z nelegitimnimi sredstvi ‒ s krajo, nasiljem, ropanjem ‒, je treba vrniti," je bil v svoji izjavi jasen državni sekretar Thomas Dermine. "Te stvari nam ne pripadajo."

Kako predmete naenkrat vrniti in obdržati?
Belgija bo zakonito lastništvo artefaktov prenesla na Demokratično republiko Kongo, ne bo pa predmetov iz muzeja v Tervurenu tudi odposlala, če ne bo Kongo za njih izrecno prosil. Ker se je Afriški muzej po dragi obnovi izkazal za zelo priljubljeno in dobro obiskano turistično atrakcijo, Belgijci seveda ne bi radi izgubili pomembnih eksponatov. Ena rešitev bi na primer bila, da bi Kongu plačevali "izposojevalnino".

Po besedah sekretarja se tudi kongovske oblasti zavedajo, da imajo umetnine v Belgiji večje občinstvo, kot bi ga imele v domovini, po oceni ZN-a še vedno eni najrevnejših držav na svetu. V Kongu ni dovolj primernih kapacitet za hrambo dragocenih predmetov.

"V muzeju verjamemo, da bomo s kongovskimi oblastmi dosegli dogovor, kakršen je v veljavi tudi v številnih drugih mednarodnih ustanovah, in artefakte obdržali v Belgiji v obliki izposoje," je napovedal direktor Afriškega muzeja Guido Gryseels.

Za nekatere predmete je težko rekonstruirati izvor
V muzeju seveda hranijo tudi goro artefaktov, katerih izvor ni preveč jasen. V naslednjih petih letih bo projektna skupina znanstvenikov in zgodovinarjev poskušala izslediti poreklo posameznih predmetov in identificirati tiste, ki jih je muzej odkupil po zakoniti in legitimni poti.

"V petih letih lahko z izdatnimi sredstvi naredimo veliko, a v resnici je to projekt za naslednjih deset ali dvajset let, če hočemo za vsak predmet v svoji zbirki določiti natančne okoliščine njegove pridobitve," se zaveda Gryseel.

Profesor antropologije na Univerzi v Kinšasi Placide Mumbembele Sanger, ki dela tudi z muzejem v Tervurnu, je prepričan, da postopek ne bi smel bti niti zapleten niti dolgotrajen. "Gre za predmete, ki se vračajo v njihovo prvotno okolje, zato res ne razumem, zakaj je treba postavljati toliko vprašanj. To je tako, kot da bi ti nekdo ukradel denarnico, nato pa te spraševal, ali si že pripravljen, da ti jo vrne."