Španski raziskovalci so analizirali več kot dva ducata že obstoječih študij o bralnem razumevanju, ki so izšle med letoma 2000 in 2022; skupaj je v njih sodelovalo več kot 470 tisoč udeležencev. Skupni imenovalec njihovih ugotovitev je, da dolgotrajno branje tiskanih vsebin bralno razumevanje spodbuja bolj – od šest- do osemkrat bolj – kot branje vsebin z zaslonov.

"Povezava med pogostostjo digitalnega branja za zabavo in sposobnostjo razumevanja je praktično neobstoječa," je komentiral soavtor študije, profesor Ladislao Salmerón z Univerze v Valencii. Razlog morda tiči v tem, da "je lingvistična kakovost digitalnih besedil praviloma nižja od kakovosti, ki je tradicionalno prisotna v tiskanih besedilih," je pojasnil. Besedila na družbenih omrežjih, na primer, so napisana v pogovornem tonu, brez kompleksne skladnje in analitičnega razvoja misli.

K digitalnim besedilom pristopamo bolj površno
Salmerón dodaja še, da je "bralno stanje duha" pri ljudeh praviloma plitvejše, ko pristopajo k digitalnim besedilom – pogosteje se besedila lotijo tako, da ga samo preletijo. To seveda pomeni, da "se bralec ne poglobi v celoti v besedilo, ne dojame vseh kompleksnih razmerij v informativnem besedilu".

Otroke motnje na ekranih raztresejo
Študija, ki jo je objavila revija Pregled izobraževalnih raziskav, ugotavlja tudi, da sicer obstaja negativna povezava med digitalnim branjem in razumevanjem pri osnovnošolskih učencih, da pa se ta povezava spremeni v pozitivno pri srednješolskih učencih in dodiplomskih študentih. To je verjetno zato, ugotavlja Salmerón, ker se mlajši bralci težje spopadajo z distrakcijami, ki grejo z roko v roki z branjem na digitalni napravi – taka motnja je na primer prejemanje SMS-sporočil. "Znano je, da se naša sposobnost uravnavanja lastne kognicije razvije v adolescenci. Otroci morda še nimajo orodij, da bi lahko nadzirali svojo aktivnost v času digitalnega branja za zabavo."

Avtorji študije so poudarili še, da otroci, ki izbirajo predvsem digitalno branje, lahko vsrkajo manj akademskega besedišča "v ključnem obdobju, ko doživljajo prehod od branja za zabavo k branju za učenje".

Nobeno branje ni "slabo"
Raziskovalci pri tem poudarjajo, da "ne nasprotujejo digitalnemu branju". "Gre samo za to, da, na podlagi naših ugotovitev, digitalno branje nima tako velikega izkupička kot branje tiskanih vsebin," je pojasnila doktorska študentka Lidia Altamura, ki je sodelovala pri raziskavi. "Ko priporočajo bralne aktivnosti, bi zato šole in učitelji morali branje tiskanih vsebin postavljati pred digitalno branje, še posebej, ko gre za mlajše otroke."

Stopnja bralnega razumevanja se ne spreminja glede na vrsto branega besedila
Ena od presenetljivejših ugotovitev je bila po Salmerónovih besedah, da obstaja relativno majhna povezava med digitalnim branjem za zabavo in razumevanjem, ne glede na to, kakšne vsebine prebiramo – lahko gre za družbena omrežja ali pa informativne spletne strani, kot je denimo Wikipedija. "Pričakovali smo, da bo branje informativnih vsebin povezano z večjim bralnim razumevanjem, a podatki kažejo, da ni tako."