Za danes so tako v muzeju v Bistri in Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu načrtovali praznični program ob jubileju, ki so ga poimenovali Praznujmo Skupaj!, a bodo zaradi zaustavitve javnega življenja jubilej namesto tega zaznamovali s spletnimi dogodki.

V TMS-ju, ki je bil ustanovljen 3. aprila 1951 in je svoja vrata za javnost prvič odprl 25. oktobra leta 1953, so danes stalne zbirke na ogled na več kot 6000 kvadratnih metrov razstavnih površin. Poleg muzeja v Bistri ima TMS razstavne prostore še v Polhovem Gradcu, kjer je Muzej pošte in telekomunikacij, na gradu Bogenšperk pa sta na ogled Slovenska geodetska zbirka in Valvasorjeva grafična zbirka. Zbirke TMS-ja so na ogled tudi v Muzeju Tomaža Godca, oglednem depoju v Soteski, Muzejski zbirki IMV in Depojih državnih muzejev v Pivki.

Sorodna novica Stroji in naprave pripovedujejo zgodbe o življenju Ljubljančanov

Program spletnega praznovanja se je zjutraj začel z uvodnim pozdravom direktorice TMS-ja Barbare Juršič. Sledil je Predstavitveni film 70 let TMS, predstavitev razstave Zakladi iz depojev: Medicinski instrumenti in pripomočki. Ob petih popoldne bodo predvajali povabilo k sodelovanju na otroškem likovnem natečaju za osebno poštno znamko na temo osamosvojitve Slovenije, program pa bo ob 20.00 sklenila predstavitev nove muzejske pridobitve – električnega avtomobila twingo. Muzeju ga je podaril Kemijski inštitut.

Predstavitveni film ponuja kratek vpogled v preteklost in sedanjost muzeja, v katerem predstavljajo dosežke s številnih področij znanosti in tehnike. Osrednje zbirke v muzeju so s področij lova, lesarstva, kmetijstva, vodnega pogona, elektrotehnike, tekstilstva, cestnih vozil, tiskarstva, pošte in telekomunikacije, pa tudi strojegradnje, robotike in medicinske tehnike.

Medicinske predmete zbirajo že od sredine petdesetih let
Na razstavi Zakladi iz depojev: Medicinski instrumenti in pripomočki TMS javnosti prvič predstavlja pomemben del slovenske tehniške dediščine. Vanjo so vključeni predmeti s področij kirurgije, zobozdravstva, porodništva in ginekologije, otorinolaringologije ter drugih vej medicine, ki so jih v muzeju zbirali od leta 1955 pa vse do danes.

Prvi medicinski predmet – leseni rentgenski aparat, ki so ga uporabljali v prvi bolnišnici za duševne bolezni na Slovenskem, Kranjski deželni blaznici Studenec (današnji Psihiatrični kliniki Ljubljana) – je TMS pridobil leta 1955. Na odločitev, da bo muzej zbiral tudi predmete s področja medicine, pa je po vsej verjetnosti vplivala osebna naklonjenost tedanjega kustosa, pozneje dolgoletnega direktorja TMS-ja Marjana Vidmarja. Ta je namreč na ljubljanski medicinski fakulteti zaključil tri letnike, muzej pa je vodil dobrih 30 let.

Nekaj večjih in pomembnih predmetov medicinske tehnike je muzej nato pridobil v 70. letih, ko so zbirko obogatili z zobozdravstveno opremo, ljubljanske klinike pa so mu med drugim podarile tudi železna pljuča – aparat za ohranjanje dihalne funkcije –, ki sodijo med pomembnejše predmete iz zgodovine slovenske medicine, saj so jih uporabljali za pomoč bolnikom pri dihanju, ko je leta 1957 izbruhnila epidemija otroške paralize. V zbirki je do zdaj obdelanih 505 predmetov, vendar delo na tem področju še ni dokončano.

Na ogled so postavili tudi spletno razstavo izbora plakatov lastnih in gostujočih razstav ter drugih dogodkov v TMS-ju, ki prinaša prerez delovanja institucije skozi sedem desetletij njenega obstoja.