José de Espronceda se je zgledoval po poeziji lorda Byrona, še posebej v svojih epskih pesnitvah, med katerimi je najslavnejša El estudiante de Salamanca (študent iz Salamance), ki vpeljuje motiv donjuanskega zapeljivca. V poeziji je Espronceda rad tematiziral romantične antijunake oz. marginalizirane like, s čimer je v špansko liriko prvi vpeljal socialno noto. Foto: Mestna občina Kranj
José de Espronceda se je zgledoval po poeziji lorda Byrona, še posebej v svojih epskih pesnitvah, med katerimi je najslavnejša El estudiante de Salamanca (študent iz Salamance), ki vpeljuje motiv donjuanskega zapeljivca. V poeziji je Espronceda rad tematiziral romantične antijunake oz. marginalizirane like, s čimer je v špansko liriko prvi vpeljal socialno noto. Foto: Mestna občina Kranj
Sorodna novica Spomenik za Tarasa Ševčenka, ki "za Ukrajince pomeni to, kar Prešeren pomeni za Slovence"

Kranjski župan Matjaž Rakovec in španski veleposlanik v Sloveniji Juan Aristegui sta na aleji Prešernovih sodobnikov v parku La Ciotat v Kranju odkrila doprsni kip španskega pesnika Joseja de Esproncede. V parku so tako ob Prešernu kipi že treh njegovih sodobnikov, občina pa bo projekt mednarodnega povezovanja nadaljevala tudi v prihodnje.

Romantični boj za svobodo in narod
Četrti doprsni kip je obličje Joseja de Esproncede, najbolj reprezentativnega pesnika obdobja romantike v Španiji. "Tako Prešeren kot njegov osem let mlajši španski sodobnik sta živela kratko, a zelo intenzivno, in prav takšna je tudi njuna poezija – bogata in polna, pa tudi zelo napredna in sporočilna s stično točko v svobodi," je pojasnil Rakovec.

Španski veleposlanik je povedal, da je Espronceda živel in deloval v zasledovanju plemenitega cilja za svobodo in napredek španskega naroda. "Espronceda je pisal neprenehoma, tako z ogromno energije kot z eksistencialnim pesimizmom, pa z verbalno virtuoznostjo in čustveno globino. S tem je izstopal med vrstniki in postal – in je še vedno – del kanona dolge zgodovine največjih španskih pesnikov," je pojasnil Aristegui.

Ob tem je dodal, da so tudi v Sloveniji in Španiji romantiki prispevali k oblikovanju kulturne ter politične zgodovine kot le malo drugih umetniških gibanj. "Njihov intenzivni srčni utrip se še vedno kaže v kolektivni krvi. In sam sijaj najboljših med njimi, kot sta Prešeren in Espronceda, preseže njihovo zgodovinsko vlogo ter postane večna umetnost, ki jo bomo še naprej uživali – iz roda v rod," je poudaril.

V Kranju nadaljujejo zgodbo odkrivanja doprsnih kipov največjih mojstrov besede, ki so živeli in ustvarjali v obdobju Franceta Prešerna, najbolj znanega meščana v zgodovini Kranja. Lansko jesen so se že poklonili ruskemu literatu Mihailu Jurjeviču Lermontovu in ukrajinskemu pesniku Tarasu Ševčenku. Foto: Mestna občina Kranj
V Kranju nadaljujejo zgodbo odkrivanja doprsnih kipov največjih mojstrov besede, ki so živeli in ustvarjali v obdobju Franceta Prešerna, najbolj znanega meščana v zgodovini Kranja. Lansko jesen so se že poklonili ruskemu literatu Mihailu Jurjeviču Lermontovu in ukrajinskemu pesniku Tarasu Ševčenku. Foto: Mestna občina Kranj

José de Espronceda (1808–1842) se je rodil v občini Almendralejo (v pokrajini Estremadura), ki danes šteje približno 35.000 prebivalcev. Mesto je poskrbelo za donacijo doprsnega kipa, ki je delo kiparja Pedra Navie. Rakovec pa je napovedal, da se bodo z vodstvom mesta pogovarjali tudi o pobratenju. Kranjska mestna občina je pobratena že z 22 mesti, park La Ciotat, v katerem so kipi Prešernovih sodobnikov, pa nosi ime po prvem pobratenem mestu.

Park simbolično ponazarja povezovanje Kranja z drugimi državami, pot Prešernovih sodobnikov pa je tudi poklon poeziji in literaturi. Kot je prepričan Rakovec, je ob gospodarskem ključno mednarodno sodelovanje in povezovanje tudi na področju kulture in izobraževanja. To je zlasti pomembno za mlade, ki s tem navezujejo stike s svojimi vrstniki iz drugih držav.

Odkritje kipa so popestrile recitacije Esproncedovega dela Piratova pesem, ki jo je za to priložnost prevedel Ignac Fock. Foto: Mestna občina Kranj
Odkritje kipa so popestrile recitacije Esproncedovega dela Piratova pesem, ki jo je za to priložnost prevedel Ignac Fock. Foto: Mestna občina Kranj

Sodelovanje in povezovanje pa je pozdravil tudi španski veleposlanik. Kot je povedal, ne gre za prvo sodelovanje med državama na področju kulture, je pa to prvo povezovanje takšne vrste. "Zelo pomembno je razvijati sodelovanje ne le na vladni ravni, temveč tudi na ravni lokalnih skupnosti in mest," je poudaril.

Veliko zanimanje iz tujine
Mestna občina Kranj ima po županovih besedah še kar nekaj načrtov, kako krepiti mednarodno sodelovanje. Narasel je tudi interes različnih držav za postavitev kipov v Kranju, saj je projekt precej odmeven. "Predvsem pa gre za lep kulturni dogodek in dejansko predstavitev tako Prešernovih sodobnikov kot tudi posamezne države," je pojasnil Rakovec.