Pogled iz zraka na nekdanje utrjeno rimsko mostišče v bližini Stopfenreutha v Spodnji Avstriji. Foto: Österreichischen Akademie der Wissenschaften/Österreichisches Archäologisches Institut
Pogled iz zraka na nekdanje utrjeno rimsko mostišče v bližini Stopfenreutha v Spodnji Avstriji. Foto: Österreichischen Akademie der Wissenschaften/Österreichisches Archäologisches Institut

V neposredni bližini nekdanjega Carnuntuma, najstarejšega rimskega tabora v Avstriji, so arheologi na mestu skrivnostne trdnjave odkrili dokaze, da je na tem mestu stalo pomembno rimsko utrjeno mostišče, namenjeno nadzorovanju in varovanju rečnih prehodov (bridgehead fort). Kot navaja avstrijski arheološki inštitut, gre za edino tovrstno najdišče v Avstriji in hkrati izjemno redko najdbo, saj ji je sorodna le utrdba Iža-Leányvár na slovaško-madžarski meji. Avstrijsko mostišče je pomembno tudi, ker so ga našli na področju donavskega limesa, rimske vojaške meje ob reki Donavi, ki je od leta 2021 tudi vpisana v seznam Unescove svetovne kulturne dediščine.

Vizualna rekonstrukcija izkopavanj na mostišču. Foto: Österreichischen Akademie der Wissenschaften/Österreichisches Archäologisches Institut/H. Wraunek
Vizualna rekonstrukcija izkopavanj na mostišču. Foto: Österreichischen Akademie der Wissenschaften/Österreichisches Archäologisches Institut/H. Wraunek
Zgodovinski načrt prvotne stavbe, ki je stala na mestu utrdbe. Foto: Österreichischen Akademie der Wissenschaften/Österreichisches Archäologisches Institut
Zgodovinski načrt prvotne stavbe, ki je stala na mestu utrdbe. Foto: Österreichischen Akademie der Wissenschaften/Österreichisches Archäologisches Institut

Arheološko skrivnost so razvozlali sodelavci dunajskega arheološkega inštituta in sodelavci arheološkega parka Carnuntum v Spodnji Avstriji. Najdeno mostišče je bilo del jantarske poti, najstarejše evropske trgovske povezave med Baltikom in Sredozemljem, ki so jo trgovci od pozne bronaste dobe do 5. stoletja našega štetja uporabljali predvsem za trgovanje z jantarjem. Pot se je začela na nahajališčih jantarja ob ustju Visle na vzhodnem Baltiku in potekala prek čeških Moravskih vrat, Carnuntuma, Poetovie (Ptuja), Celeie (Celja), Emone (Ljubljana) in Nauportusa (Vrhnika) in se končala v Akvileji, današnjem Ogleju, v Italiji.

Zaradi močvirnate narave bregov ob reki ni bilo zgrajenih mejnih obzidij, zato je bila meja varovana s številnimi stražnimi stolpi in utrdbami. Rimljani so ob bregu rečnih strug postavljali značilna mostišča in tako nadzorovali strateško pomembne rečne prehode.

Fotografija iz leta 1908, ki prikazuje ostanke zidu utrjenega mostišča. Foto: Österreichischen Akademie der Wissenschaften/Österreichisches Archäologisches Institut
Fotografija iz leta 1908, ki prikazuje ostanke zidu utrjenega mostišča. Foto: Österreichischen Akademie der Wissenschaften/Österreichisches Archäologisches Institut

Še vedno vidno obzidje so raziskovali že leta 1850, je pojasnil arheolog Christian Gugl, in že takrat so sklepali, da bi lahko šlo za ostanke rimske gradnje. Zidovi so ostali presenetljivo dobro ohranjeni in ponekod segajo tudi do 2,65 metra visoko.

Izkopavanja so pokazala, da je bilo utrjeno mostišče prvotno zgrajeno v času markomanskih vojn (166–180 n. št.), ko je cesar Mark Avrelij okrepil rimske meje pred vdori germanskih plemen. Delno so jo obnovili tudi okoli leta 260 n. št. pod cesarjem Gallienom, vendar se je s postopno izgubo pomena Carnuntuma zmanjšalo tudi število vojakov.

Ožigosane opeke, najdene na arheološkem najdišču. Foto: Österreichischen Akademie der Wissenschaften/Österreichisches Archäologisches Institut
Ožigosane opeke, najdene na arheološkem najdišču. Foto: Österreichischen Akademie der Wissenschaften/Österreichisches Archäologisches Institut

Arheologi so na mostišču našli ožigosane opeke iz legionarskih enot, kovance, keramiko in nekaj manjših predmetov iz brona. Predmeti po mnenju arheologa Eduarda Pollhammerja, dokazujejo večji strateški pomen Carnuntuma v rimskem vojaškem sistemu in omogočajo nov vpogled v vojaško varovanje trgovske poti med severom in jugom.

Poleg dragocenih arheoloških najdb so pomembne tudi pridobljene informacije o gibanju reke Donave. Zgodovinski tokovi reke pred 16. stoletjem so slabo dokumentirani, raziskovalci pa upajo, da bodo lahko na podlagi vzorcev sedimentov iz mostišča analizirali geološki razvoj. Znanstvena analiza najdb še poteka, rezultati pa obetajo nova spoznanja o rimski preteklosti Avstrije in vlogi donavskega limesa.