Rimski Kolosej je največji amfiteater na svetu in najbolj obiskan turistični kraj v Italiji. Foto: Reuters
Rimski Kolosej je največji amfiteater na svetu in najbolj obiskan turistični kraj v Italiji. Foto: Reuters

Kolosej je imel obsežno mrežo podzemnih rovov. Nekateri prehodi so zadrževali živali, preden so jih spustili v areno, drugi so odvajali deževnico in odpadke, nekateri pa so bili morda v uporabi za poplavljanje arene za lažne mornariške bitke, čeprav nedavna izkopavanja niso mogla dokazati, ali so se te dejansko dogajale, poroča spletna stran Hyperallergic.

Od januarja do avgusta je arheologinja Martina Almonte vodila izkopavanje, ki ga je organiziral arheološki park v Koloseju v kanalizacijski in vodni sistem pod starodavnim amfiteatrom. Almonte in njena ekipa so odkrili ostanke mesa, zelenjave, oliv, oreščkov, koščičastega sadja in pice.

Rimljani so prenehali uporabljati drenažni sistem okoli leta 523 n. št., toda stoletja pozneje, ko so marmor v Koloseju ustavili za nove gradbene projekte, so ruševine in ostanki padli čez prehode in s tem pravzaprav zamrznili njihovo vsebino v času.

Ekipa je našla tudi kovance iz drugega stoletja, ki jih je verjetno razdelil cesar Mark Avrelij kot propagando. Kovanci so bili izdelani iz orihalka, rumene bakrove rude, ki so jo izbrali, da bi s sijajem naredili vtis na prejemnike.

V času pred pandemijo covida-19, tj. v letu 2019, je imel Kolosej 7,6 milijona obiskovalcev letno. Foto: Janko Petrovec
V času pred pandemijo covida-19, tj. v letu 2019, je imel Kolosej 7,6 milijona obiskovalcev letno. Foto: Janko Petrovec

"Lahko si predstavljamo, da so svetleče kovance metali v množico, kakšen od njih pa je padel v pesek arene in ga je nato odneslo skupaj s krvjo ljudi in živali," je v sporočilu za javnost zapisala arheologinja Francesca Ceci in dodala: "Čeprav je teorija le hipoteza, je prepričljiva."

Nekatere druge ugotovitve projekta pa so bile bolj zlovešče. Ekipa je odkrila kosti medvedov, levov, leopardov in psov, ki so se bili prisiljeni boriti med seboj ali služiti kot tarče lovskih spektaklov. "[Ugotovitve] nam, več kot 1500 let pozneje, kažejo fascinacijo in norost teh iger in tistih dni," je dejala Ceci.

Začel ga je graditi rimski cesar Vespazijan
Amfiteater v Rimu, ki se ga je pozneje prijelo ime Kolosej, je začel graditi rimski cesar Vespazijan med letoma 70 in 72, leta 80 pa ga je dokončal Tit, prav tako pripadnik flavijske dinastije, zaradi česar je poznan tudi kot Flavijski amfiteater.

Njegova višina se giblje okoli 50 metrov, v dolžino meri 189, širino 156 metrov, pokriva območje 24.000 kvadratnih metrov, v njem pa je bilo prostora za 50.000 gledalcev. V njem so skoraj 450 let prirejali gladiatorske igre in igre z živalmi, pa tudi pomorske bitke in uprizoritve mitoloških dram.