Partenonski kipi oz. Elginova zbirka je dolgoletno jabolko spora med državama. Leta 1801 so jih iz arhitektur atenske Akropole, nekaj pa tudi iz Erehtejona, Propilej, templja Atene Nike in drugih krajev, odstranili po naročilu britanskega diplomata, elginskega grofa Thomasa Brucea (1766–1841). Temu je od otomanske oblasti, pod katero je tedaj spadala Grčija, uspelo dobiti dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov. Sporno pridobljeni kipi so že takrat dvignili prah v britanski družbi in razdelili britansko javnost. Foto: EPA
Partenonski kipi oz. Elginova zbirka je dolgoletno jabolko spora med državama. Leta 1801 so jih iz arhitektur atenske Akropole, nekaj pa tudi iz Erehtejona, Propilej, templja Atene Nike in drugih krajev, odstranili po naročilu britanskega diplomata, elginskega grofa Thomasa Brucea (1766–1841). Temu je od otomanske oblasti, pod katero je tedaj spadala Grčija, uspelo dobiti dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov. Sporno pridobljeni kipi so že takrat dvignili prah v britanski družbi in razdelili britansko javnost. Foto: EPA
Sorodna novica Kraja v Britanskem muzeju večja, kot so mislili: morda "nikoli ne bomo vedeli, kako velika"

Tim Loughton, predsednik parlamentarne skupine za Britanski muzej, se sicer strinja, da so bila razkritja o krajah iz britanskega muzeja "škodljiva", a ob tem opozoril, da vodstvo in osebje muzeja zadevo jemljeta resno.

Britanski muzej je bil namreč prejšnji teden prisiljen priznati, da je večje število predmetov iz njihove zbirke bodisi izginilo, bilo ukradenih ali pa poškodovanih; policija primer preiskuje že od začetka leta. Odpustili so enega od muzejskih kuraterjev z več kot tridesetletnim stažem v muzeju, a proti njemu še ni bila vložena obtožnica.

Vodja Zveze grških arheologov Despina Koutsoumba se je na vest odzvala z oceno, da Britanski muzej ne varuje svojih zakladov. "Britanskemu muzeju bi radi sporočili, da nam ne morejo več govoriti, da je grška kulturna dediščina pri njih bolj varna," je v sredo izjavila za BBC-jev Radio 4. "Očitno je, da je v Grčiji zelo dobro zavarovana, v Veliki Britaniji pa ne."

Spor okrog slavnih kipov s Partenona
Grčija seveda že dolga leta od Velike Britanije oz. Britanskega muzeja zahteva vrnitev kipov s Partenona, ki jih je britanski diplomat iz Grčije prenesel v 19. stoletju. Grčija je lorda Elgina obtožila kraje in Britanskega muzeja ne priznava kot lastnika kipov.

Britanskemu muzeju bi radi sporočili, da nam ne morejo več govoriti, da je grška kulturna dediščina pri njih bolj varna.

Despina Kotsoumba

Muzej, skrbnik "Elginove zbirke", ki vključuje približno polovico 160-metrskega friza, ki je krasil Partenon, je vedno izključeval trajno vrnitev kipov, češ da so bile zakonito pridobljene in zakonodaja Združenega kraljestva to preprečuje zaradi nevarnosti krnitve svoje zbirke.

"Ne gre ravno za krajo Mona Lize"
Loughton je za BBC komentiral: "Še posebej škodljiv je brezsramni oportunizem Grkov in drugih, ki govorijo 'Ojej, britanski muzej ni varen.' Izjemno redko se zgodi, da kak predmet izgine."

"Ljudje bi radi imeli natančne podatke o stvareh, ki so izginile, o tem, kako so potekale preiskave, ko so dobivali informacije, in pa, kako se postopa zdaj – sicer bodo stvari ušle izpod nadzora." Loughton priznava, da je izginotje predmetov resna težava, da pa vseeno "ne gre ravno za krajo Mona Lize".

Po poročanju časopisa se povečujejo pritiski na direktorja muzeja Hartwiga Fischerja, naj takoj odstopi. Direktor, ki prihaja iz Nemčije, je sicer, še preden je kraja prišla v javnost, napovedal svoj odhod za leto 2024. Foto: EPA
Po poročanju časopisa se povečujejo pritiski na direktorja muzeja Hartwiga Fischerja, naj takoj odstopi. Direktor, ki prihaja iz Nemčije, je sicer, še preden je kraja prišla v javnost, napovedal svoj odhod za leto 2024. Foto: EPA
Sorodna novica Grški premier je razblinil upanje na hitro vrnitev partenonskih kipov

"Manj pomembni" artefakti
Britanski muzej sicer še ni javno razkril, katere in koliko predmetov pogrešajo: za zdaj vemo le, da je šlo za "manjše kose", med drugim za zlat nakit ter za poldrage in drage kamne, ki datirajo v čas od 15. stol. pr. n. š. do 19. stoletja n. š. Britanski mediji so poročali, da je do majhnih kraj prihajalo zadnjih 20 let in da je vsega skupaj zmanjkalo tudi do dva tisoč predmetov, ki so skupaj vredni več milijonov funtov.

So ignorirali opozorila?
Že leta 2021 je trgovec z umetninami Ittai Gradel muzej obvestil, da je opazil, da je na spletu na prodaj predmet, ki ga je videl v enem od katalogov muzeja. Kot je poročal BBC, obstaja korespondenca, v kateri je namestnik direktorja Jonathan Williams Gradelu odgovoril, da "ne obstaja noben sum kršitve" in da "je zbirka zaščitena". Trgovec zato muzej obtožuje, da je "vse skupaj pometel pod preprogo".

Muzej sicer odpuščenega uslužbenca še ni imenoval, a so že vsi vodilni britanski mediji poročali, da je to Peter Higgs, kurator in izvedenec za starogrške artefakte, ki je bil v muzeju zaposlen več kot trideset let. Javno afere še ni komentiral, je pa njegov sin, Greg Higgs, za novinarje izjavil, da "oče ni ničesar naredil". Dodal je še: "Izgubil je svojo službo in bil ob ugled, kar se mi ne zdi pošteno."

V muzeju
V muzeju "mirijo", da gre večinoma za majhne predmete, ki so jih hranili v skladišču in pripadajo eni od muzejskih zbirk. Nobeden izmed predmetov v zadnjem času ni bil javno razstavljen, hranili pa so jih predvsem v akademske in raziskovalne namene. Foto: EPA
Sorodna novica Obsežna prenova arheološkega muzeja v Atenah

Odvetnik Christopher Marinello, ki se posveča vračanju ukradenih umetnin, je napovedal, da bo muzej zaradi teh kraj zdaj spet izpostavljen vprašanjem na temo partenonskih kipov. "Človek se vpraša, ali so partenonski kipi v Britanskem muzeju dejansko varni, morda pa bi jih bilo treba v imenu varnosti vrniti muzeju v Atenah," je komentiral za časnik Guardian.

Vprašanje varnosti je javno načela tudi grška ministrica za kulturo Lina Medoni. Incident je po njenih besedah še dodaten argument "v prid stalni in pošteni zahtevi naše države po vrnitvi in stalni združitvi zbirke kipov s Partenona."