Spomenike je elginski grof z ladjami poslal v London, kjer je po burnem diskurzu o tem, ali gre za dobrodošlo pridobitev ali navaden plen, britanska vlada zaklad vendarle odkupila in ga predala v hrambo Britanskega muzeja. Foto: EPA
Spomenike je elginski grof z ladjami poslal v London, kjer je po burnem diskurzu o tem, ali gre za dobrodošlo pridobitev ali navaden plen, britanska vlada zaklad vendarle odkupila in ga predala v hrambo Britanskega muzeja. Foto: EPA


Velika Britanija in Grčija sta pred kratkim zagnali nove dogovore, da bi zgladili dolgotrajen spor, pri čemer Grčija od Britanskega muzeja zahteva trajno vrnitev 2500 let starih skulptur, ki jih je iz Partenona na začetku 19. stoletja odstranil britanski diplomat lord Elgin, ko je bil veleposlanik v Osmanskem cesarstvu.

Na televizijskem srečanju s predsednico Katerino Sakellaropulu je konservativni premier Micotakis, ki se mu mandat izteče julija, dejal, da upa, da bo dosegel vrnitev skulptur, če bo dobil drugi mandat.

Grčija je lorda Elgina obtožila kraje
"Ne pričakujem takojšnjih rezultatov, vendar verjamem, da smo se že premaknili zelo sistematično,"
je dejal Micotakis. "Če nam Grki spet zaupajo, verjamem, da bi lahko dosegli ta cilj po volitvah."

Sorodna novica Velika Britanija in Grčija se dogovorili za srečanje o vračanju partenonskih kipov

Grčija je lorda Elgina obtožila kraje in Britanskega muzeja ne priznava kot lastnika skulptur. Micotakis je v sredo tudi dejal, da Grčija želi friz nazaj, tako da "ne samo mi, Grki, ampak vsi, vključno z našimi obiskovalci, vidimo in uživamo v tem univerzalnem spomeniku v celoti, v njegovem naravnem prostoru, ki ni nič drugega kot muzej Akropole".

"Javno smo povedali, da dejavno iščemo novo partenonsko partnerstvo z našimi prijatelji v Grčiji, in ob vstopu v novo leto potekajo konstruktivne razprave," je v izjavi prejšnji teden zapisal britanski muzej.

Muzej, skrbnik "Elginove zbirke", ki vključuje približno polovico 160-metrskega friza, ki je krasil Partenon, je vedno izključeval trajno vrnitev skulptur, češ da so bile zakonito pridobljene in zakonodaja Združenega kraljestva to preprečuje zaradi razbitja svoje zbirke.

Predstavnik grške vlade je prejšnji teden dejal, da v zadnjem času ni bilo nobenih nadaljnjih pogovorov z britanskimi vladnimi uradniki, vendar je njihova zahteva za vrnitev kipov v teku, je poročal Reuters.

Bruce je takrat dobil dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov
Partenonski kipi oz. Elginova zbirka je dolgoletno jabolko spora med državama. Leta 1801 so jih iz arhitektur atenske Akropole, nekaj pa tudi iz Erehtejona, Propilej, templja Atene Nike in drugih krajev, odstranili po naročilu britanskega diplomata, elginskega grofa Thomasa Brucea (1766–1841). Temu je od otomanske oblasti, pod katero je tedaj spadala Grčija, uspelo dobiti dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov.

Sorodna novica "Konstrukivne razprave o vrnitvi partenonskih kipov." Se bo Elginova zbirka naposled vrnila v Atene?

Skulpture je nato po burni poti prepeljal v London, junija 1816 pa jih je prodal britanski vladi. Sporno pridobljeni kipi so že takrat dvignili prah v britanski družbi in razdelili britansko javnost na tiste, ki so ga pozdravljali, in tiste, ki so dejanje označili za vandalizem. Po burnem diskurzu je britanska vlada dele ene največjih arhitekturnih in kiparskih stvaritev antičnega sveta vendarle odkupila in jih razstavila v Britanskem muzeju, kjer zaradi Elginovega negativnega slovesa zbirko raje imenujejo partenonski kipi.

Kiparske stvaritve, ki spadajo med vrhunce antične kiparske umetnosti, so nastale med letoma 447 pr. n. št. in 432 pr. n. št., gre pa za arhitekturno plastiko – figure, reliefe in fragmente frizov. V Atenah pa želijo dela razstaviti ob drugih eksponatih Akropolskega muzeja, ki so ga odprli leta 2009 in se morali ob tem zadovoljiti z nemalo kopijami monumentalnega friza 2500 let starega templja.

Velika Britanija z argumentom, da so bili kipi pridobljeni po zakoniti poti, že leta zavrača grške pozive k vrnitvi del. Grčija že od razglasitve svoje neodvisnosti leta 1832 redno opominja na svoj zahtevek po restituciji kulturne dediščine. Britansko stališče je, da je Elgin kipe odkupil po veljavni pogodbi, ki jo je sklenil z otomanskim cesarstvom, in da gre v vsakem primeru za "skupno dediščino".

Foto: EPA
Foto: EPA

Akropola, iz Aten vidna skoraj od koder koli, se dviga dobrih 150 metrov nad dolino Ilissos. Na seznamu Unescove svetovne dediščine je že od leta 1987.

Pod vodstvom Perikleja, ki je Atene vodil v zlati dobi (vladal naj bi približno med letoma 461 in 429 pr. n. š.), se je na Akropoli začelo velikopotezno graditi. V 5. stoletju pr. n. št. je dobila svojo končno podobo – zgradili so propileje –, pompozni vhod v Akropolo, tempelj Atene Nike, tempelj Erehteion (štirje našteti kulturni spomeniki so se ohranili do danes), zakladnico, številna manjša svetišča, posvečena bogovom, ki so jim stari Grki tako zaupali, gledališče – in seveda tempelj Partenon, v katerem je stal velikanski kip boginje Atene.