Znanstveniki so sklepali, da so mumije iz Tarimske kotline v regiji Sinkiang bodisi pastirji iz zahodnoazijske stepe ali pa migrantski kmetovalci, ki so prišli z gora in iz puščavskih oaz v osrednji Aziji. Pokojniki so bili namreč zahodnjaškega videza, nosili so oblačila iz filca in volne, pokopani pa so bili z zalogami sira, prosa in pšenice. A zdi se, da so bile te ocene prenagljene.

DNK-analiza 13 mumij, ki so jo opravili znanstveniki iz Evrope, Amerike in Kitajske, je naslikala drugačno sliko. Sekvenciranje genomov je pokazalo, da mumije niso bile posmrtni ostanki prišlekov iz tujih krajev. Najverjetneje so bili lokalni staroselci, potomci starodavnega azijskega ljudstva iz ledene dobe.

Lokalna populacija z nenavadno gensko sliko
"Te mumije so vse od odkritja fascinirale tako znanstvenike kot tudi širšo javnost. Poleg tega, da so bile sijajno ohranjene, so bile najdene v skrajno neobičajnih okoliščinah, ilustrirajo pa zelo daljne kulturne elemente," je za CNN pojasnila Christina Warriner, profesorica antropologije na univerzi Harvard. "Našli smo dokaze, da mumije predstavljajo genetično zelo izolirano lokalno populacijo."

"V nasprotju s svojo genetsko izoliranostjo pa so ti ljudje z odprtimi rokami sprejemali nove ideje od svojih kmetovalskih in pastirskih sosedov, poleg tega pa so razvili še unikatne elemente kulture, kakršnih ne najdemo nikjer drugje," je pojasnila Warriner, ena od avtoric študije, ki je ta teden izšla v znanstveni reviji Nature.

Strokovnjaki so najstarejše mumije iz Tarimske kotline – te datirajo v čas pred od 4100 do 3700 leti – primerjali s sekvencami genomov človeških ostankov iz podregije Dzungaria, ki leži še bolj proti severu. To so namreč najstarejši človeški ostanki iz te regije (stari so 4800 in 5000 let). Izkazalo se je, da se ljudje iz Tarimske kotline niso razmnoževali z nobeno drugo skupino, ki je v tistem času živela v okolici. Bili so neposredni potomci ljudstva, starodavnih severnih Evrazijcev, ki so bili številčni v času ledene dobe, a so ob njenem izteku – pred približno 10 tisoč leti – skoraj popolnoma izginili.

V DNK-ju današnje populacije so starodavni severni Evrazijci komajda prisotni: še najbližje so jim staroselci v Sibiriji in v Amerikah. Znanstveniki niso pričakovali, da bodo ta genski material identificirali v Tarimski kotlini.

Genski vzorci iz severnih predelov Sinkianga na primer kažejo intenzivno križanje z različnimi ljudstvi bronaste dobe, zato je toliko bolj presenetljivo, da so mumije iz Tarimske kotline gensko tako izolirane.

Živeli na križišču narodov, a se z njimi niso mešali
Regija, o kateri teče beseda, je bila v času bronaste dobe precej prometno križišče narodov severa, juga, vzhoda in zahoda, opozarja profesor Michael Frachetti z Univerze v Saint Louisu. "Na neki način je paradoksalno, da smo priča skupnosti, ki je bila po kulturni plati tako močno integrirana, obenem pa je ohranila unikatne komponente svoje lokalne ideologije, kulture, pogrebnih običajev – in pa očitno nepomešan genski profil, ki sega še dlje nazaj v prazgodovinske čase."

To, da je neka civilizacija gensko izolirana, ne pomeni, da ne more biti kulturno kozmopolitska, pa za CNN opozarja Vagheesh Narasimhan z Univerze v Teksasu. "Genetika ne gre vedno z roko v roki s kulturno in jezikovno izmenjavo. Ljudje se lahko priučijo novih tehnik kmetovanja ali privzamejo nove pogrebne rituale, ne da bi se populacija s tem spremenila."

Neodgovorjena vprašanja
Čeprav je DNK-analiza razkrila pomembne podrobnosti o mumijah, pa ima stroka v povezavi z njimi še vedno ogromno vprašanj. Za zdaj so analizirali samo DNK mumij, ki so bile pokopane na eni sami lokaciji – zelo mogoče je, da bo genska slika drugih pokopališč v kotlini drugačna. Obenem je treba vedeti, da iz te regije še nimamo veliko genskih vzorcev, zato je čisto mogoče, da obstajajo vplivi iz Himalaje ali Tibeta, ki jih znanost še ne zna locirati.

In tu je seveda še najočitnejše vprašanje: ljudje so živeli na obrobju oaze v puščavi in do danes ni popolnoma jasno, zakaj so bili pokopani v čolnih, pokriti s kravjimi kožami in z vesli ob glavah. Takih pogrebnih običajev niso prakticirali nikjer v regiji in so še najbolj podobni kakim Vikingom.