Nedavni odpravi pod vodstvom organizacije Allen Exploration je to nedavno uspelo. Na površje so prinesli dragocenosti, kot so obeski z dragulji in zlate verižice, ki bodo v začetku prihodnjega tedna na ogled v novem Bahamskem pomorskem muzeju, piše portal Art News.

Na dnu morja, polnega morskih psov
Ladja Nuestra Señora de las Maravillas (slov. Naša gospa čudes), natovorjena z zlatom, srebrom in dragulji, je potonila na zahodni strani Malega bahamskega brega. Bila je del flote, ki je plula v Španijo iz Havane s kraljevimi in zasebno poslanimi dragocenostmi iz Amerike.

A se krmiljenje galeona v plitvih vodah ni izšlo, trčila je v paradno ladjo flote in zadela greben. Od 650 ljudi na krovu jih je preživelo le 45, mnoge so namreč pokončali morski psi, ki jih je v tamkajšnjem morju v izobilju.

Tudi šestmetrska zlata veriga
Bahamski in ameriški morski arheologi in potapljači so našli dragocenosti raztresene po dnu oceana. Med njimi je bila, denimo, skoraj kilogram težka in šest metrov dolga zlata filigranska veriga z motivi rozet, ki je bila najverjetneje narejena za premožne aristokrate ali člane kraljevega dvora. Našli so tudi zlat obesek v obliki Santiagovega križa, obdan z 12 zelenimi ovalnimi smaragdi.

Na površje so prinesli med drugim še indijski bezoar (kamnu podobno tvorbo iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev) v obliki pokrovače oziroma Jakobove školjke, ki je bil v Evropi cenjen zaradi svojih zdravilnih lastnosti in je simbol popotnikov na še danes priljubljenem verskem romanju v Santiago de Compostela. Bezoar spada med najdbe, povezane z vojaško-verskim viteškim redom iz Santiaga, ki je ščitil romarje na njihovih popotovanjih in sodeloval v španski pomorski trgovini.

Galeon Nuestra Señora de las Maravillas. Foto: bahamasmaritimemuseum.com
Galeon Nuestra Señora de las Maravillas. Foto: bahamasmaritimemuseum.com

Uporaba najsodobnejše tehnologije
"Ko se je omenilo ovalni smaragdni in zlati obesek, mi je zastal dih v grlu. Sicer čutim večjo povezanost z vsakodnevnimi najdbami kot s kovanci in dragulji, a te najdbe iz Santiaga povezujejo oba svetova," je povedal Carl Allen, ustanovitelj Allen Exploration. "Razbitine galeona imajo za sabo težko zgodovino - španske, angleške, francoske, nizozemske, bahamske in ameriške odprave v 17. in 18. stoletju so jih na veliko reševale. Z uporabo sodobne tehnologije in eksaktne znanosti zdaj sledimo dolgi in vijugasti sledi najdb," je še dodal.

Allenova ekipa je tokrat sodelovala s strokovnjaki pri sledenju in objavi podatkov o teh ladijskih razbitinah, pri čemer uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo, da bi razumeli, kako se je ladja razbila. Zbirajo tudi podatke o zdravju bližnjih koralnih grebenov, geologiji morskega dna in onesnaženosti s plastiko. Te nedavno rešene dragocene najdbe ostajajo v lasti bahamske vlade. Organizacija Allen Exploration je sponzor omenjenega Bahamskega pomorskega muzeja v Freeportu otoku Grand Bahama, kjer bodo najdbe na ogled in ga bodo odprli v prihodnjem tednu.