Novinar Ivo Štandeker ter fotoreporterja Diego Andrez Gomés in Tone Stojko v Ljubljani aprila 1992. Foto Edi Šelhaus, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Edi Šelhaus. Retrospektiva.

Muzej novejše zgodovine Slovenije.
18. maja do 29. septembra 2019

Razstava, ki so jo odprli na mednarodni dan muzejev in bo na ogled do 29. septembra, popelje tako po Šelhausovem fotografskem opusu kot njegovem zasebnem življenju. Šelhaus je leta 2000 muzeju podaril večino svojega fonda, že pred tem pa so v muzeju hranili njegove fotografije iz vojne in obdobja takoj po vojni. Od leta 2001 do letos so gradivo predstavili na osmih tematskih razstavah, letošnjo stoletnico fotografovega rojstva pa izkoristili, da njegovo delo predstavijo z večjo razstavo in katalogom.

Pionirji iz Zgornjega Čačiča (Andrej Čop, Zofka Čopova in Fanika Križeva) se umivajo v posodi, ki so jo prinesli s seboj iz internacije iz Trevisa. V takih posodicah so jim tam dajali brozgasto hrano. Januar 1945. Foto: Edi Šelhaus/Muzej novejše zgodovine Slovenije

Fotografija predstavlja le del eksponatov na razstavi, intimnejši vpogled v Šelhausovo življenje pa ponujajo različni osebni predmeti – od dokumentov, nagrad, fotoaparata leica in pisalnega stroja do filmskega gradiva, odlomkov avdioposnetkov Šelhausovih pripovedovanj in družinskih fotografij.

Kronist osvobajanja Trsta in odločanja o meji med Jugoslavijo in Italijo
Jožefa Šparovec, ki je v muzeju skrbnica Šelhausovih zbirk, je razstavo razdelila v štiri tematske sklope. Prvi osvetljuje obdobje med drugo svetovno vojno. Med letom 1944 in osvoboditvijo maja 1945 je Šelhaus kot partizanski fotoreporter posnel dragocene, verodostojne dokumente časa, predvsem življenja v zaledju, tudi prihod partizanov v osvobojeni Trst, Gorico in Ljubljano ter razglasitev prve povojne slovenske vlade v Ajdovščini.

Sledi obdobje med letoma 1945 in 1955. Po vojni je do 1955 živel v Trstu, kjer je med letoma 1945 in 1948 kot filmski snemalec predvsem na območju cone A za slovenski Filmski obzornik in jugoslovanske Filmske novosti dokumentiral aktualne dogodke nemirnega časa, ko se je odločalo o meji med Jugoslavijo in Italijo.

Ameriški džezovski trobentač Louis Daniel Armstrong prvič na gostovanju v Sloveniji, Ljubljana, 1. 4. 1959. Foto: Edi Šelhaus/Muzej novejše zgodovine Slovenije

Pozoren spremljevalec vsakdanjega življenja
Kot fotoreporter je takrat sodeloval tudi s časopisoma Primorski dnevnik in Il Lavoratore. Po letu 1948 je kot priložnostni fotograf spremljal predvsem vsakdanje življenje. Na ogled so fotografije in filmski zapisi o nasilju nad civilnim prebivalstvom, manifestacijah in demonstracijah, proslavah, zlasti prvomajskih, dogajanju v času prihoda Mednarodne zavezniške komisije in predaje oblasti Jugoslovanom, pa tudi o vsakdanjem in družabnem življenju.

Fotoreporter s smislom za humor
Tretji sklop je namenjen obdobju med letoma 1958 in 1972, ko je bil kot fotoreporter zaposlen pri Slovenskem poročevalcu, Delu in Tovarišu. V tem obdobju je bil kot "leteči" fotoreporter na lovu za aktualnimi dogodki in zanimivostmi po Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in tudi tujini. Na ogled je izbor posnetkov z različnih področij življenja na Slovenskem in delno zunaj njenih meja, med njimi iz sveta športa, kulture, politike, gospodarstva, kmečkega in vsakdanjega življenja, pa tudi nekaj izbranih portretov in posnetkov zanj značilnega humorja.

Postavitev sklene predstavitev obdobja po letu 1972, ko se je Šelhaus upokojil, kljub temu pa ostal dejaven do smrti leta 2011. Izbrane fotografije simbolično prikazujejo tematske sklope, s katerimi se je takrat ukvarjal, predvsem koroške Slovence z njihovim bojem za manjšinske pravice, zgodbe reševanja v drugi svetovni vojni sestreljenih zavezniških letalcev, osamosvajanje Slovenije, športne dogodke in kolege fotoreporterje, pa tudi utrinke iz življenja na Tržaškem, kamor se je vedno rad vračal.

Partizanska izvidnica v belem, Babno polje, 1944. Foto: Edi Šelhaus/Muzej novejše zgodovine Slovenije

Razstavo so pospremili z bogatim katalogom, v katerega je poleg kustosinje zapise prispevalo še šest avtorjev, med njimi Meta Krese, Franc Fabec iz Trsta in Jurij Gruden, ki je tudi avtor dokumentarnega filma Edi Šelhaus – Bil sem zraven. Ta je tudi vključen na razstavo.