Zato se je MMC skupaj z Narodno in univerzitetno knjižnico odločil, da svoje bralce povabi v Digitalno knjižnico Slovenije, eno največjih zbirk slovenskih besedil in drugih gradiv, ki so prosto dostopni na spletu. V Digitalni knjižnici Slovenije najdemo številne zanimive vsebine s področja znanosti, umetnosti, kulture in zgodovine v rokopisih, knjigah, časnikih in časopisih, številne fotografije in zemljevide ter druge zaklade slovenskih knjižnic, v skupnem obsegu več kot 800.000 enot. Da bi bilo brskanje po zgodovini še bolj zanimivo, bo Žiga Cerkvenik iz Narodne in univerzitetne knjižnice za naše bralce vsak teden pripravil izbor zanimivih vsebin in idej za digitalno raziskovanje.


"Narboljši jedi za lačne ljudi"

Foto: Arhiv NUK
Foto: Arhiv NUK

"Kuhati se pravi: narediti jedi perpravne za človeški užitek. Konec kuhanja je zdravje ohraniti, jedi so zdravila za zdrave, zato mora vse zdravo biti, iz česar se jedi kuhajo, in zdrava viža, po kateri se kuhajo," piše Valentin Vodnik v uvodu Kuharskih bukev, prve kuharske knjige v slovenskem jeziku. Recepti iz leta 1799, zapisani v "žmohtni" bohoričici, so kot nalašč za popestritev jedilnika ali zgolj prostega časa – z nasveti, kot je "Rajši lakoto trpeti, kakor v želodec dati, kar koli je le en malo smrada nategnilo! Čemu nam je sicer nos ravno nad ustmi?"

"Pa nikar kaj ne zamerite!"

Foto: Arhiv NUK
Foto: Arhiv NUK

Zgodba o Martinu Krpanu je vselej odlično branje za vse generacije, četudi jo vsak izmed nas dobro pozna. Dobrodušni silak z Vrha pri Sveti Trojici je v stotih letih od prve knjižne izdaje postal del ljudskega izročila, k čemur so nedvomno pripomogle tudi upodobitve nekaterih največjih slovenskih slikarjev in ilustratorjev. Prvo knjižno izdajo iz leta 1917 spremljajo legendarne ilustracije Hinka Smrekarja; drugim je ljubša izdaja iz leta 1954, ki jo je opremil Tone Kralj.

"Kuge, reši nas o Gospod"

Foto: Arhiv NUK
Foto: Arhiv NUK

Ker je naše gibanje te dni omejeno na najnujnejše opravke, si privoščimo vsaj digitalni potep po Sloveniji! Na dLib.si najdemo okoli 1.500 razglednic in vedut slovenskih krajev in drugih znamenitosti. Med njimi je tudi litografija Vincenta Dorfmeistra, ki prikazuje vsakoletni shod na dan sv. Roka pri cerkvi v Dravljah. O njej v Slavi vojvodine Kranjske beremo: "Ko je vila leta 1644 v tej vasi kuga, je v 14 dneh, nad 100 ljudi padlo v grob. Ljubljanski gospodje in draveljska soseska so se zaobljubili, da bodo sezidali cerkev sv. Roku. Kuga je takoj prenehala, da niti en človek za to boleznijo ni umrl."

"Zelo redka knjiga"

Foto: Arhiv NUK
Foto: Arhiv NUK

Ena največjih prednosti digitalizacije je, da omogoča pregledovanje redkih in dragocenih gradiv, ne da bi s tem tvegali poškodbo izvirnega dokumenta. V Digitalni knjižnici Slovenije se lahko sprehodimo po največjih zakladih slovenskega naroda in spremljamo razvoj slovenske besede od Brižinskih spomenikov in Stiškega rokopisa, prvih tiskanih knjig Primoža Trubarja in prvih znanstvenih obravnav slovenskega jezika. Med njimi nosi posebno mesto Italijansko-slovenski slovar iz leta 1607. Napisal ga je Alasia de Sommaripa, duhovnik v Devinu, ki se je začel učiti lokalnega jezika, da bi se lažje sporazumeval s sokrajani. Izvod, ki ga hrani NUK, je edini znani primerek na svetu. Našel ga je Jernej Kopitar, ki je zbiral redke slovenske knjige za zbirko barona Žigo Zoisa in takoj prepoznal njegovo vrednost. O tem priča Kopitarjevo lastnoročno sporočilo Zoisu na notranji strani naslovnice: "Opus valde rarum" – zelo redka knjiga!

"Nazadnje še, pr'jatli"

Foto: Arhiv NUK
Foto: Arhiv NUK

Sanje svobode, sreče, solidarnosti med narodi in dobrosrčne vezi med posamezniki in skupnostjo, ki jih uteleša Prešernova Zdravljica, so nekaj, s čimer se lahko te dni poistoveti vsak izmed nas. Prešernovi rokopisi, ki jih hrani naša zbirka, nam omogočajo, da sledimo razvoju pesmi v obliko, ki jo poznamo danes. Dodaten razlog, da jo ponovno vzamemo v roke, je tudi nedavna odločitev Evropske komisije, da ugodi predlogu Narodne in univerzitetne knjižnice in rokopisu Zdravljice podeli prestižni Znak evropske dediščine.