Duri ponujajo možnost za različne načine ohranjanja kulturne dediščine. Foto: Zajem zaslona
Duri ponujajo možnost za različne načine ohranjanja kulturne dediščine. Foto: Zajem zaslona

Projekt je trajal leto in pol, v izhodišču pa so partnerji, Društvo Idrija 2020, brkinski Zavod Dobra pot in mariborsko Kulturno-izobraževalno društvo (KID) Kibla vzpostavili spletno platformo Duri, ki služi kot prostor spoznavanja, povezovanja in podpiranja dediščinskih pobud. "Naša ideja je bila, da na področju kulturne dediščine ustvarjamo skupnost, v kateri lahko delimo znanja in razvijamo digitalne vsebine," je na novinarski konferenci v Mariboru povedal Matevž Šlabnik iz Društva Idrija 2020.

Več o projektu na Duri.

Na portalu Duri so uporabnikom na razpolago novice iz sveta kulturne dediščine, omogočen pa je tudi dostop do aplikacije Zapisi spomina in do virtualne zbirke Od kmeta do delavca, ki so jo ustvarili srednješolci iz različnih slovenskih krajev.

Spletni tečaji o kulturni dediščini, recimo o tem, kako prenoviti staro hišo

Posebej dober odziv so poželi brezplačni spletni tečaji, ki z različnih zornih kotov izobražujejo, svetujejo in prikazujejo primere dobre prakse s področja kulturne dediščine. Trenutno je na voljo osem brezplačnih tečajev, ki se jih lahko udeleži vsak registrirani uporabnik portala Duri.
"Vključujejo tudi tematiko o digitalizaciji kulturne dediščine, kako jo prenašamo v digitalne vsebine. Zelo zanimivo predavanje je tudi o tem, kako lahko začnemo obnovo starih hiš, ki so pod spomeniškim varstvom," je pojasnil kreativni tehnolog pri Kibli Žiga Pavlovič.

V okviru projekta so izvedli serijo delavnic na srednjih šolah, kjer so z dijaki ustvarjali virtualno galerijo, izvajali pa so tudi svetovanja za skupine, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino.
Nadgradili so aplikacijo za skupnostno zapisovanje pričevanj starejših Zapisi spomina in sodelovali v več pilotnih projektih digitalizacije, na primer ustvarjanju animiranega portreta Ane Dimnik v piceriji v Trbovljah, 3D-oblikovanju oblek za rekonstrukcijo narodne noše v Tržiškem muzeju, digitalizaciji krojev kostumov iz Škofjeloškega pasijona in izdelavi spletne strani za domačijo Pr' Lenart pri Medvodah.

"V Kibli imamo medijski laboratorij Kibla2Lab, kjer se ukvarjamo z digitalizacijo v kulturni dediščini. Raziskujemo in implementiramo različne tehnike, recimo fotogrametrijo, lasersko skeniranje in potem rezultate teh vizualiziramo in jih predstavljamo na muzejskih postavitvah," je še povedal Pavlovič.

Med drugim so sodelovali z društvom Marmorinke in zavodom za varstvo kulturne dediščine Novo mesto, kjer raziskujejo novo tehniko odkrivanja slikopleskarskih vzorcev, ki jih restavratorji odkrijejo pod ometom. "Cilj je pustiti zadeve pod ometom. Tako lahko razkrijemo samo določen del stene, ostali del pa je dostopen v digitalni obliki," je še pojasnil predstavnik Kible.

Izvedbo projekta je finančno podprlo ministrstvo za javno upravo.

Foto: Zajem zaslona
Foto: Zajem zaslona