Krono od sorodnih izdelkov ločuje več detajlov, od njene osemkotne oblike do okrasitve, pri kateri ima vsak kamen kompleksno simboliko. Kljub njeni dolgi zgodovini se strokovnjaki ne morejo strinjati niti o najbolj osnovnih podatkih, na primer okrog tega, kje in kdaj je bila izdelana. Foto: Kunsthistorisches Museum Wien
Krono od sorodnih izdelkov ločuje več detajlov, od njene osemkotne oblike do okrasitve, pri kateri ima vsak kamen kompleksno simboliko. Kljub njeni dolgi zgodovini se strokovnjaki ne morejo strinjati niti o najbolj osnovnih podatkih, na primer okrog tega, kje in kdaj je bila izdelana. Foto: Kunsthistorisches Museum Wien
Karel Veliki, kopija po Albrechtu Dürerju iz poznega 16. ali zgodnjega 17. stoletja. Vladar na glavi nosi krono, ki jo danes hrani dunajski muzej. Foto: Kunsthistorisches Museum Wien
Karel Veliki, kopija po Albrechtu Dürerju iz poznega 16. ali zgodnjega 17. stoletja. Vladar na glavi nosi krono, ki jo danes hrani dunajski muzej. Foto: Kunsthistorisches Museum Wien

Cilj projekta je, krono raziskati podrobneje, kot je bila kdaj koli v svoji približno tisoč let dolgi zgodovini.

Okoli 1000 let staro krono proučujejo v Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju. Osmerokotna cesarska krona tehta tri kilograme in pol ter je posuta s 172 dragimi kamni in 224 biseri.

V Umetnostnozgodovinskem muzeju po besedah direktorice Sabine Haag s tem projektom izpolnjujejo eno od osrednjih nalog muzejev, in sicer ne le ohranjanje dediščine, temveč tudi raziskovanje.

Simbol legitimnosti in moči imperija
Strokovnjaki med drugim upajo, da bodo našli namige o natančnem datumu nastanka – ali je nastala v 10. ali v 12. stoletju je za zdaj stvar razprave – in o uporabljenih tehnologijah. Prva ugotovitev je, da je bil rdeči spinel, ki spominja na rubin, verjetno izpostavljen temperaturi okoli 1000 stopinj, da bi se izboljšala njegova svetlost.

"Kar počnemo tukaj, so temeljne raziskave v najboljšem pomenu besede in so gradnik v kompleksni temi o zgodovini cesarske krone," je povedal vodja projekta Franz Kirchweger. V prvem letu projekta je bilo posnetih približno 60.000 fotografij, ki so bile povečane do 2500-krat.

Opazno velika in težka krona, del v celoti ohranjenih cesarskih regalij, je bila čez stoletja zaradi uporabe večkrat poškodovana. Pri padcu na tla so se razbili kamni, ki so jih zamenjali, je povedal Kirchweger. Krona je bila več stoletij shranjena v Nürnbergu, nato pa so jo leta 1796 zaradi skrbi pred Napoleonovim napredovanjem prepeljali na Dunaj. Danes je eden od najveličastnejših predmetov v cesarski zakladnici.

Nazadnje je kronala Franca I.
Projekt, ki bo trajal do konca leta 2024, je vreden 1,3 milijona evrov. Pri njem sodelujejo univerzi na Dunaju in v Gradcu, zakladnica katedrale v Essnu, muzej Louvre v Parizu in nadškofija v Kölnu.

Na spletni strani Umetnostnozgodovinskega muzeja je mogoče prebrati, da se je krona, ki so jo nazadnje uporabili ob kronanju leta 1792, vtisnila v naš kolektivni spomin kot eden najpomembnejših in najbolj sugestivnih simbolov evropske zgodovine. Danes je edina od številnih kron, ki so jih nosili in uporabljali kralji in cesarji v srednjem veku, ki se je ohranila.