Portret moža v rdeči kredi je po mnenju številnih strokovnjakov Leonardov Avtoportret. Delo je iz okoli leta 1512, se pravi je nastalo kakšnih sedem let pred umetnikovo smrtjo. Foto: Wikipedia

Raziskovalci ugledne firenške galerije so do spoznanja prišli s podrobno analizo da Vincijevega zgodnjega dela, risbe iz leta 1473 z naslovom Pokrajina. Na risbi, ki jo je da Vinci ustvaril, ko mu je bilo 21 let, prepoznamo reko Arno, ki teče skozi Firence, zibelko renesančne umetnosti, ter grad Montelupo v ozadju. Na risbi sta še dva napisa ‒ prvi je na prednji strani risbe in je napisan nazaj, drugi na hrbtišču pa je bil napisan od leve proti desni.

Študija je pokazala, da je bil renesančni genij avtor obeh zapisov. Z levico je Leonardo ustvaril "zrcalni zapis" na prednji strani dela, z desnico pa zapis na hrbtišču, so sporočili iz Galerije Uffizi. Kot je ob predstavitvi novega razkritja dejala umetnostna zgodovinarka Cecilia Frosinini, je bil Leonardo sicer rojen kot levičar, vendar so ga že v otroštvu "prevzgajali", da bi uporabljal desnico. Po njenih besedah je iz zapisov jasno, da je da Vinci pisanje, prav tako pa risanje in slikanje z desnico dobro obvladal.

Po koncu preiskave so risbo vrnili v umetnikovo rojstno mesto Vinci, kjer bo na ogled v sklopu razstave ob letošnji 500-letnici njegove smrti. Pol tisočletja, odkar je da Vinci umrl v Franciji, po legendi ob prisotnosti francoskega kralja, tedanjega mecena Franca I, bomo zaznamovali 2. maja.

Maja bo minilo 500 let od smrti Leonarda da Vincija, enega največjih umetnikov vseh časov pa se z razstavami in drugimi dogodki spominjajo povsod po svetu. Foto: EPA

Italijanski slikar, kipar, arhitekt, inženir in izumitelj Leonardo da Vinci (1452‒1519) se je rodil v Vinciju v Toskani kot nezakonski sin florentinskega notarja Piera da Vincija. Šolal se je pri Verocchiu in se razvil v osrednjo umetniško gonilno silo renesančne umetnosti. Bil je poosebitev renesančnega uomo universale, univerzalnega človeka, ki združuje umetnost in znanost. Po načelu znati opazovati je proučevanje narave in eksperiment utemeljil kot izhodišče umetniškega in znanstvenega dela ter s tem pomembno vplival na duhovni razvoj zahodnega sveta v novem veku.