Velika piramida Templo Mayor je bila osrednji tempelj azteškega imperija in je bila posvečena bogu vojne Huitzilopochtliju ter bogu dežja in kmetijstva Tlalocu. Tempelj je po osvojitvi azteške prestolnice Tenochtitlan v letu 1521 uničila španska vojska pod vodstvom Hernana Cortesa, sledilo je sistematično rušenje mesta, na pogorišču katerega je zrasla mehiška prestolnica Ciudád de México. Tik ob kraju, kjer je nekoč stal znameniti tempelj, so v kolonialnem slogu postavili rimskokatoliško katedralo, pri čemer so za gradnjo uporabili velik del kamna porušenega templja. Ostanki Templa Mayor so bili znova odkriti v 20. stoletju. Foto: Reuters
Velika piramida Templo Mayor je bila osrednji tempelj azteškega imperija in je bila posvečena bogu vojne Huitzilopochtliju ter bogu dežja in kmetijstva Tlalocu. Tempelj je po osvojitvi azteške prestolnice Tenochtitlan v letu 1521 uničila španska vojska pod vodstvom Hernana Cortesa, sledilo je sistematično rušenje mesta, na pogorišču katerega je zrasla mehiška prestolnica Ciudád de México. Tik ob kraju, kjer je nekoč stal znameniti tempelj, so v kolonialnem slogu postavili rimskokatoliško katedralo, pri čemer so za gradnjo uporabili velik del kamna porušenega templja. Ostanki Templa Mayor so bili znova odkriti v 20. stoletju. Foto: Reuters

Aprila lani se je v hudem neurju sesedla streha, ki je pokrivala t. i. Hišo orlov, del 500 let starega arheološkega najdišča, kompleksa Templo Mayor v samem središču mehiške prestolnice. Same izkopanine k sreči niso bile hudo poškodovane, za precejšen izziv pa se je izkazala gradnja nove strehe, ki bo najdišče zaščitila v prihodnje. Nova streha bo dokončana do srede septembra.

Naloga je bila zahtevna: na novo je bilo treba oblikovati streho iz osemdesetih let 20. stoletja, ki bo zdržala posledice vse večjih vremenskih nihanj in zaščitila reliefne skulpture in murale z upodobitvami procesij in ritualnega žrtvovanja. Pri tem arhitekti niso mogli računati na postavitev novih podpornih stebrov, ker bi ti lahko poškodovali tla iz predhispanskih časov, dodatno pa so delo oteževale še pandemične omejitve.

Azteški Tenochtitlan je bil v času prihoda Špancev s svojimi 200.000 prebivalci eno največjih mest na svetu. Španci so nato novo prestolnico podkraljevine Nove Španije – zgodovinske predhodnice današnje Mehike – zgradili na ruševinah Tenochtitlana, ki so jih vključili v svoje nastajajoče mesto. Na tem območju danes leži torej mehiška prestolnica Ciudád de México. Foto: Reuters
Azteški Tenochtitlan je bil v času prihoda Špancev s svojimi 200.000 prebivalci eno največjih mest na svetu. Španci so nato novo prestolnico podkraljevine Nove Španije – zgodovinske predhodnice današnje Mehike – zgradili na ruševinah Tenochtitlana, ki so jih vključili v svoje nastajajoče mesto. Na tem območju danes leži torej mehiška prestolnica Ciudád de México. Foto: Reuters

Dela so se začela že naslednji dan po nevihti. "In od takrat se nismo ustavili," je povedala vodja restavratorskega oddelka v Muzeju Templa Mayor Mariana Diaz de Leon Lastras. "To je res velika odgovornost." Projekt je potekal pod okriljem Inštituta za antropologijo in zgodovino (INAH).

Prvi korak je bilo odstranjevanje prejšnje strehe, pri čemer niso smeli poškodovati ruševin. "Vse smo delali s ceste, in to s pomočjo žerjava, ki je dobil posebno dovoljenje za obratovanje v mestu," je pojasnila direktorica omenjenega muzeja Patricia Ledesma Bouchan.

Da so lahko varno dostopali do delovišča, si je morala ekipa zgraditi lesena tla nad ruševinami, pod njimi pa sistem za zračenje, da se ne bi začela razraščati plesen. Originalna tla so Azteki premazali z mešanico apna in sluzastega mlečka iz kaktusa nopala. "To je kot organski vodoodporni premaz," je pojasnila Ledesma.

V procesu gradnje nove strehe na gradbišču nikoli ni smelo biti prisotnih več kot 20 ljudi naenkrat: to so narekovali takratni mehiški ukrepi za zajezitev koronavirusa.

Da so lahko varno dostopali do delovišča, si je morala ekipa zgraditi lesen pod nad ruševinami. Foto: Reuters
Da so lahko varno dostopali do delovišča, si je morala ekipa zgraditi lesen pod nad ruševinami. Foto: Reuters

Vreme je precej drugačno kot v času Aztekov
Pri načrtovanju nove strehe je bilo treba upoštevati podnebne spremembe – torej to, da so deževne sezone vsako leto daljše in da zima in poletje prinašata vedno hujše temperaturne skrajnosti; pisane azteške poslikave so namreč občutljive za pretirano izpostavljanje sončnim žarkom. "Nenadne spremembe v temperaturah in predvsem ogromne fluktuacije lahko poškodujejo artefakte," se zaveda kuratorka. Po Hiši orlov namerava ista ekipa do konca letošnjega leta učvrstiti oz. nadgraditi še tri druga nadstrešja na najdišču.