Izvirni signirani diptih, ki ga je med ok. 1470 in 1475 naslikal nizozemski slikar Dirk Bouts oz. Dieric Bouts, je sicer izgubljen, ohranilo pa se je več različic, ki so nastale v slikarjevi delavnici. Znanih je vsaj deset diptihov, ki jih med drugim hranijo v Louvru, na Umetnostnem inštitutu v Chicagu, v Weissbergerjevi zbirki v Madridu in Narodni galeriji v Londonu (na fotografiji). Foto: Wikipedia
Izvirni signirani diptih, ki ga je med ok. 1470 in 1475 naslikal nizozemski slikar Dirk Bouts oz. Dieric Bouts, je sicer izgubljen, ohranilo pa se je več različic, ki so nastale v slikarjevi delavnici. Znanih je vsaj deset diptihov, ki jih med drugim hranijo v Louvru, na Umetnostnem inštitutu v Chicagu, v Weissbergerjevi zbirki v Madridu in Narodni galeriji v Londonu (na fotografiji). Foto: Wikipedia

Španski muzej je zdaj sliki vrnil na grad Gołuchów, eno od izpostav Narodnega muzeja v Poznanju. Iz mesta Gołuchów je prihajala družina Czartoryski, ki je bila lastnica diptiha – gre za podobi Mater Dolorosa in Ecce Homo.

Lastnika zbirke, v kateri je bil tudi diptih iz Boutsove delavnice, sta po napadu Nemčije na Poljsko umetnine skrila v klet muzeja, ki je bil zunaj obzidja posestva. Vendar pa so nacisti skrivališče odkrili in odtujili najdragocenejša dela, lastnika pa aretirali, ko sta poskušala zapustiti državo. Vrnjeni sliki sta bili po navedbah ministrstva za kulturo najverjetneje med deli, ki so ju potem leta 1944 odpeljali iz Varšave.

Dieric Bouts (ok. 1415–1475) se je verjetno učil pri znamenitem Rogierju van der Weydnu, na njegovo delo pa je vplivala tudi umetnost Jana van Eycka. Deloval je v Leuvnu. Foto: Wikipedia
Dieric Bouts (ok. 1415–1475) se je verjetno učil pri znamenitem Rogierju van der Weydnu, na njegovo delo pa je vplivala tudi umetnost Jana van Eycka. Deloval je v Leuvnu. Foto: Wikipedia

Leta 2019 je poljski Urad za restitucijo predmetov kulturne dediščine sliki identificiral v zbirki Muzeja Pontevedra in tako se je sprožil postopek vračanja, poroča portal Art Newspaper.

Namero o vrnitvi so v Španiji napovedali že pred tremi leti, v teh dneh pa sta se sliki tudi vrnili, so sporočili s poljskega ministrstva za kulturo. "Še ena vojna izguba se je vrnila na Poljsko. To kaže, kako učinkovit je naš sistem za vračanje izgubljene umetnosti," je ob tem dejal poljski namestnik premierja in minister za kulturo, narodno dediščino in šport Piotr Gliński.

Diptih je v poljsko last prišel leta 1883, ko ga je kupila Izabella Działyńska iz plemiške družine Czartoryski. Med drugo svetovno vojno je bil eno od več kot pol milijona umetniških del, ki naj bi jih med vojno izgubila Poljska.

Iskanje izginulih umetnin
Restitucija ukradene umetnosti je na Poljskem odmevna tema. Televizijska voditeljica in umetnostna zgodovinarka Magdalena Ogórek je pred kratkim oznanila, da v Spodnji Šleziji ustanavlja Muzej ukradene umetnosti, kjer bo po njenih besedah na ogled stalna razstava o tem, kako je Nemčija med drugo svetovno vojno iz Poljske odnesla umetnost, vredno 30 milijard dolarjev. Večina razstavljenih del naj bi prišla iz zasebne zbirke Magdalene Ogórek.

Kako ravnati z ukradeno dediščino Ukrajine
Unesco skupaj s poljskim ministrstvom za kulturo v Varšavi pripravlja tridnevne delavnice, na katerih bodo organe kazenskega pregona in uradnike različnih služb izobraževali, kako preprečiti trgovanje z ukradeno dediščino iz Ukrajine. Prav tako želijo javnost ozavestiti o tem, da se lahko na evropskem trgu pojavi odtujena umetnost iz Ukrajine. "Poljska je država, ki stoji v prvi vrsti tovrstnih prizadevanj," je po poročanju portala Art Newspaper dejala Unescova direktorica za kulturo in nujne ukrepe, Krista Pikkat.