Muzej Prado v Madridu velja za najpomembnejšo špansko kulturno institucijo in izjemno pomemben muzej tudi v svetovnem merilu. Foto: EPA
Muzej Prado v Madridu velja za najpomembnejšo špansko kulturno institucijo in izjemno pomemben muzej tudi v svetovnem merilu. Foto: EPA

Estrella Sanz Domínguez je profesorica restavratorstva na madridski univerzi Complutense, obenem pa tudi izvedenka za zmanjševanje tveganja in ukrepanje v sili. Na razpolago ima 22 mesecev: v tem času mora identificirati vse morebitne nevarnosti, ki predstavljajo tveganje za Prado – na primer požari, kraje ali teroristični napad – in sestaviti "vseobsegajoč načrt za evakuacijo" muzejske zbirke. Osrednji španski muzej je v projekt vložil 55.600 evrov, je poročal časopis El País.

Del načrta je tudi natančno določanje prioritet: stroka mora določiti, katera dela se bodo ob morebitni katastrofi reševala najprej. Sanz Domínguez zato sestavlja seznam 250 najpomembnejših muzejskih eksponatov in določa interne ekipe zaposlenih (od restavratorjev do varnostnikov), ki bodo v taki situaciji zadolženi za evakuacijo posameznih del, od Velázquezove Las meninas do Boschevega Vrta zemeljskih naslad.

Gola Maja Francisce Goye je eden najslavnejših eksponatov muzeja Prado. Foto: AP
Gola Maja Francisce Goye je eden najslavnejših eksponatov muzeja Prado. Foto: AP

Varuhi umetnin
Za vsako od 250 "prioritetnih" umetnin bo strateginja sestavila kartoteko, v kateri bodo zbrani navodila za evakuacijo, zaznamki o potencialni težavnosti tega početja in ocena vrednosti slike. Za reševanje same slike bo zadolžena ena oseba, ki bo imela svojo majhno ekipo in natančna navodila o tem, na katero destinacijo se bodo s sliko prebijali. Za eksponate, ki se jih ne da kar tako odstraniti iz Prada, bodo pripravili posebno strategijo varovanja in situ.

Pradova koordinatorka restavratorskih del Karina Marotta je za omenjeni časopis povedala, da muzej seveda že ima načrt za krizno situacijo, da pa "ga je treba nenehno prirejati".

Spregledane stalne razstave
O varovanju likovne zapuščine v španski javnosti ni bilo veliko govora – dokler se leta 2011 ni zgodil potres v Lorci v jugovzhodni regiji Murcia. Šele po tem "opozorilu" so Prado in druge ključne državne institucije sestavili prve strategije za krizne razmere. Vseeno pa so detajlirane evakuacijske načrte doslej vedno sestavljali le za začasne razstave, saj so to po navadi zahtevali lastniki izposojenih del. Muzej Prado doslej ni imel nobenega celovitega načrta v sili za svojo stalno zbirko. Estrello Sanz so najeli, ker "muzej nima strokovnjakov, ki bi lahko tak projekt izpeljali sami".

Del zlatega umetniškega trikotnika španske prestolnice
Prado, ustanovljen 19. novembra 1819, se s svojo obsežno zbirko, ki vključuje 8.600 slik, risb in grafik ter okoli 700 kipov, danes umešča med največje in najpomembnejše muzeje na svetu.
Ta muzej skupaj z muzejema Thyssen-Bornemisza in Reina Sofia spadai v t. i. zlati umetniški trikotnik v središču Madrida in ga letno obišče okoli tri milijone ljubiteljev umetnosti.