Rokopisi v Nemčiji rojenega fizika judovskega rodu ponujajo vpogled v njegov genialni um. Med dragocenimi rokopisi v univerzitetni zbirki so štiri Einsteinova pisma dolgoletnemu prijatelju in kolegu Micheleju Bessu, tri od njih iz leta 1916 se navezujejo na fizikovo tezo o svetlobi, na ogled pa je tudi neobjavljen dodatek k znanstvenemu članku o enotni teoriji polja, ki ga je Einstein leta 1930 predložil Pruski akademiji znanosti, so v sporočilu za javnost zapisali na univerzi.

Einstein, ki je bil eden od soustanoviteljev Hebrejske univerze v Jeruzalemu, a je leta 1933 zavrnil profesorsko mesto, je svoje znanstvene sestavke zapustil univerzi. V univerzitetnem arhivu so poskrbeli, da je danes javno dostopnih okoli 80.000 enot. Danes predstavljene rokopise so pridobili kot donacijo fundacije družine Crown-Goodman iz Chicaga, ki jih je odkupila od zasebnega zbiratelja iz Chapel Hilla v Severni Karolini.

Einstein je zadnji dve desetletji življenja posvetil poskusom, kako poenotiti vse naravne sile v eno teorijo, je za DPA povedal direktor Einsteinovega arhiva na Hebrejski univerzi profesor Hanoch Gutfreund. Strani rokopisov je opisal kot tipične za Einsteinov ustvarjalni um. "Cele strani matematičnih izračunov je dopolnil z zelo malo besedila. Šlo je pravzaprav za priprave na izjemne članke ali pa povzetke idej, ko si je prizadeval oblikovati enotno teorijo polja," je dodal.

Iz pisem je razbrati tudi Einsteinove občutke glede političnega ozračja v Evropi v tistem času. V pismu iz leta 1935, ki ga je iz ZDA pisal svojemu sinu Hansu Albertu v Švico, je izrazil skrb glede poslabšanja razmer v Evropi in vzpona nacistične stranke v Nemčiji. Previdno je tudi izrazil upanje, da se bo položaj v Nemčiji postopno izboljšal. Utemeljitelj relativnostne teorije je Nemčijo zapustil, tik preden je leta 1933 na oblast prišel Adolf Hitler, in se odrekel nemškemu državljanstvu. Odšel je v ZDA in leta 1940 postal ameriški državljan. Leta 1952 mu je izraelska vlada ponudila mesto predsednika, a je ponudbo odklonil.