Podelili so tudi nagrado za promoviranje vsakoletne izbrane ICOM-ove teme, ki jo je prejela Umetnostna galerija Maribor za EKO 8, Mednarodni trienale umetnost in okolje, Pismo za prihodnost.

Z vzdevkom La Doctora so Chamacoci, pripadniki staroselcev v Paragvaju, klicali etnologinjo, antropologinjo in etnolingvistko Branislavo Sušnik, ki se je izobraževala v Ljubljani, na Dunaju in v Rimu. Foto: Blaž Verbič
Z vzdevkom La Doctora so Chamacoci, pripadniki staroselcev v Paragvaju, klicali etnologinjo, antropologinjo in etnolingvistko Branislavo Sušnik, ki se je izobraževala v Ljubljani, na Dunaju in v Rimu. Foto: Blaž Verbič

Podelitev nagrad Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM) Slovenija bo potekala v petek v Posavskem muzeju Brežice.

Mednarodni muzejski svet vsako leto podeljuje stanovski nagradi z namenom spodbujanja, popularizacije in promoviranja mednarodnega mreženja slovenske muzejske misli in dela.

Letošnji prejemniki Nagrade ICOM Slovenija za delo na mednarodnem področju so Tanja Roženbergar, Mojca Marija Terčelj, Danijela Grgić in Jasna Kralj Pavlovec (Slovenski etnografski muzej). Nagrado prejmejo za projekt La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju.

Prejemniki Nagrade ICOM Slovenija za promoviranje vsakoletne izbrane ICOM-ove teme so Simona Vidmar, Jure Kirbiš in Breda Kolar Sluga (Umetnostna galerija Maribor). Nagrado prejmejo za projekt EKO 8, Mednarodni trienale umetnost in okolje, Pismo za prihodnost.

Razstava La Doctora predstavlja ključna dela Branislave Sušnik in njene odprave med staroselska ljudstva Paragvaja. Hkrati pripoveduje zgodbi o staroselskih skupnostih Chaca in vzhodno-paragvajskega gozda ter savane. Temelj razstavnega projekta ob vključevanju institucij iz Evropske unije in Latinske Amerike je bilo sodelovanje med Slovenskim etnografskim muzejem in Etnografskim muzejem Andrésa Barbera v Asunciónu v Paragvaju.

"La Doctora" Branislava Sušnik, slovenska znanstvenica med staroselci v Paragvaju

Kot piše v utemeljitvi, je bil celoten razstavni projekt zasnovan v skladu s sodobnimi muzeološkimi načeli, s poudarkom na digitalni dostopnosti ob odprtju in upoštevanju pomembnosti spletne dosegljivosti v trenutni (post)koronski situaciji ter mednarodnem sodelovanju. Pri rokovanju z vsebino je sledil načelom ICOM-ove etike in sprožal obširen dialog na družbenem, strokovnem, raziskovalnem, znanstvenem in diplomatskem področju. Razstava in obrazstavni program obiskovalce nagovarjata na več ravneh, prilagojeno različnim starostnim in strokovnim skupinam.

"Pomemben element mednarodnega povezovanja je zavzemanje za ohranjanje kulturnih razlik in spodbujanje univerzalne odgovornosti za dediščino. Projekt na mednarodni ravni odpira vprašanje ohranjanja kulture staroselskih ljudstev Paragvaja in okoljevarstvene problematike in obiskovalce nagovarja k razmisleku o univerzalnih izzivih sodobne civilizacije in sveta. S tem uresničuje pomembno vlogo muzejev pri opozarjanju na okoljske spremembe in v odnosu do muzejskih predmetov z drugih celin," beremo v utemeljitvi nagrade.

Trienale je potekal v zapuščenih prostorih nekdanje Mariborske tekstilne tovarne (MTT), ki je bila zgrajena v 30. letih 20. stoletja in je del prvega industrijskega območja Maribora. Foto: Damjan Švarc
Trienale je potekal v zapuščenih prostorih nekdanje Mariborske tekstilne tovarne (MTT), ki je bila zgrajena v 30. letih 20. stoletja in je del prvega industrijskega območja Maribora. Foto: Damjan Švarc

Platforma na presečišču umetnosti, politične ekologije in okoljske pravičnosti
"Z Mednarodnim trienalom umetnost in okolje se Umetnostna galerija Maribor posveča osrednjim izzivom našega časa, tveganju globalne okoljske katastrofe in zaostrovanju neenakosti po svetu ter izpostavlja potencial umetnosti znotraj novih etičnih zavez," pa so zapisali v utemeljitvi nagrade UGM-ju. Trienale je bil zasnovan z zamislijo, da postane mednarodna platforma na presečišču umetnosti, politične ekologije in okoljske pravičnosti. Izpostavlja različna vprašanja, na primer kako lahko umetnost spreminja vrednote, vzpostavlja zavezništva in navdihuje družbena gibanja ter kako je umetnost lahko orodje za razumevanje sveta.

Festival sodobne umetnosti, ki v nekdanji tekstilni tovarni piše pismo prihodnosti

"Glavni izhodišči novega poslanstva obujenega mednarodnega trienala sta inovativnost in angažiranost. Nagrajenci so postavili nove teoretične temelje trienala, ki slonijo na treh izhodiščih: EKO trienale poteka participativno zunaj institucionalnega okvira; postal je platforma za združevanje umetnikov, aktivistov, strokovnjakov in kreativcev; področje interesa sta mesto in mestna skupnost."

V tokratni izdaji trienala je UGM k sodelovanju povabil kuratorja Alessandra Vincentellija, ki je razstavo naslovil Pismo za prihodnost. Gre za poetično gesto, ki nas opominja na naloge, ki so pred nami. Za razstavo so bila izbrana dela 25 umetnikov in umetnic, ki jih povezuje za-misel pravične planetarnosti in razmisleka o prihodnosti.

Aktivnost UGM-ja v okviru novozamišljenega trienala sproža mednarodni dialog v kontekstu prepletanja umetnosti in ekologije, povezuje umetnost z drugimi najrazličnejšimi aktivnostmi razmisleka o ekološko vzdržni in družbeno pravični prihodnosti človeštva; od aktivističnih do umetniških in znanstvenih razmislekov. Vse to se zrcali tudi v obrazstavnem programu trienala, so že zapisali v utemeljitvi.