Za rekonstrukcijo cerkve je država zagotovila dva milijona evrov.

Prejšnja vlada je v proračunih za letošnje in naslednje leto dva milijona evrov zagotovila tudi za sanacijo cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji. Foto: Wikimedia Commons/Miran Hladnik
Prejšnja vlada je v proračunih za letošnje in naslednje leto dva milijona evrov zagotovila tudi za sanacijo cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji. Foto: Wikimedia Commons/Miran Hladnik

Obnova cerkve sv. Janeza Krstnika bo po Ratajčevih besedah najprej zajemala gradbena dela oziroma statično gradbeno sanacijo, v nadaljevanju pa se bodo lotili pokrivanja cerkve. Poskrbeli so za podroben načrt restavratorskih del, ki pa se jih bodo lotili po fazah in v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.

V sklopu projekta bodo poskrbeli za obnovo in stabilizacijo cerkve, ki je v zelo slabem stanju, na kar so državo, saj je kartuzija spomenik državnega pomena, že dolgo opozarjali.
Ob tem župan opozarja, da bo obnova zahtevna, zanjo pa je na voljo zelo malo časa, saj so pogodbo za financiranje zaradi razmer v zvezi z epidemijo podpisali šele v ponedeljek, ko so jo prejeli z ministrstva za kulturo.

Celoten projekt bo spremljal gradbeni odbor, na čelu katerega je poslanec največje vladne stranke Bojan Podkrajšek, v njem pa so še direktorica konjiške občinske uprave Breda Obrez Preskar in direktorica splošne knjižnice Renata Klančnik, po en predstavnik lokalne skupnosti in ministrstva ter trije predstavniki celjskega območnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. "Naša želja je, da kartuzijo obnavljamo naprej ter kulturni biser ohranjamo, razvijamo in vsebinsko dopolnjujemo tudi v prihodnosti," je dejal Ratajc in spomnil, da so konec maja končali obnovo zgornjega gospodarskega poslopja, vredno 150.000 evrov.

V sklopu tega projekta so obnovili pročelje objekta, vgradili novo stavbno pohištvo, obnovili gotsko poslikavo na zaključnem strešnem vencu in napeljali elektriko v kletnih prostorih.

Vse bolj priljubljen turistični cilj
Žičko kartuzijo letno obišče okoli 30.000 ljudi, v kar so všteti tudi tisti, ki pridejo samo na krajši obisk ali na različne prireditve in ne plačajo vstopnine za ogled zbirk. V zadnjih letih močno narašča število tujih gostov, ki predstavljajo že 40 odstotkov vseh, med njimi jih je največ iz Avstrije in Italije, sledijo jim Nemci in Francozi, preostala struktura tujcev pa je izjemno mešana in prihajajo tako rekoč z vsega sveta.