Zaradi spopadov med paravojaškimi silami in sudansko vojsko, ki trajajo že osmi teden, ljudje množično zapuščajo Sudan. Svoje domove je zapustilo že 1,2 milijona ljudi, še 400 tisoč pa jih je zapustilo državo. Foto: AP
Zaradi spopadov med paravojaškimi silami in sudansko vojsko, ki trajajo že osmi teden, ljudje množično zapuščajo Sudan. Svoje domove je zapustilo že 1,2 milijona ljudi, še 400 tisoč pa jih je zapustilo državo. Foto: AP

V petek je po družbenih omrežjih zakrožil posnetek, na katerem pripadniki paravojaških Sil za hitro podporo (RSF) v Narodnem muzeju v Kartumu vdrejo v laboratorij za bioarheologijo in odpirajo škatle, v katerih so shranjeni mumije in drugi artefakti. Direktorica muzeja Galia Garelnabi je za britanski Guardian komentirala, da je njeno osebje "v šoku". "Najprej nisem verjela temu, kar sem videla. Zdaj me skrbi, kam vse v muzeju so še šli, pa ni tega nihče posnel, in kaj vse lahko še naredijo," je komentirala direktorica, ki je pobegnila na Nizozemsko, ko je že prvi dan spopadov njen dom zadela topniška granata.

Najbolj jo skrbi, da bi v prostorih muzeja, ki velja za eno najpomembnejših tovrstnih institucij na afriški celini, izbruhnili oboroženi spopadi med RSF-jem in sudansko vojsko.

Hranijo ene najstarejših mumij na svetu
V muzejski zbirki, ki šteje več kot 100 tisoč artefaktov, so med drugim shranjene mumije iz leta 2500 pr. n. š, kar pomeni, da so med najstarejšimi in arheološko najpomembnejšimi ohranjenimi mumijami na svetu. Muzej hrani tudi vaze, lončevino in starodavne murale ter predmete od kamene dobe pa vse do krščanske in muslimanske dobe.

Osebje je bilo muzej prisiljeno zapustiti, saj je stavba v središču mesta v neposredni bližini bojne linije med vojskujočima se stranema. Od 15. aprila naprej je stanje v muzeju redno preverjal eden od zaposlenih, a tudi on je bil pred kratkim prisiljen zapustiti območje.

Za novoustanovljeni laboratorij za bioarheologijo je sredstva med drugim prispeval British Museum; Sudan je tako dobil prvi laboratorij, v katerem lahko analizirajo kosti, odkrite v arheoloških izkopavanjih.

RSF zanika vlom
Paravojaške sile RSF so pretekli konec v posneti izjavi zanikale, da bi njihovi borci vstopali v muzej, in tudi povabile zainteresirane organizacije ali posameznike, da situacijo v ustanovi preverijo na lastne oči.

Francoska arheologinja Roxanne Trioux, ki je s svojo odpravo delala v Sudanu, je za omenjeni časopis potrdila, da je na satelitskih posnetkih muzeja mogoče opaziti sledi morebitne škode, vključno z gorenjem. "Ne vemo pa, kakšno je stanje v notranjosti."

Fotografija iz notranjosti Narodnega muzeja v Kartumu je nastala leta 2015. Foto: AP
Fotografija iz notranjosti Narodnega muzeja v Kartumu je nastala leta 2015. Foto: AP
Sorodna novica V obstreljevanju tržnice v Sudanu ubitih 19 ljudi, 106 je ranjenih

Arheolog Rennan Lemos z univerze Cambridge je zaskrbljen predvsem nad poročili o tem, da je bil poškodovan egipčanski tempelj Buhen, ki stoji na muzejskem dvorišču. "Sudanski Narodni muzej hrani zbirke, ki pričajo o človeškem obstoju vse od davne prazgodovine do kušitskih civilizacij Kerma, Napata in Mero, pa tudi o staroegipčanski prisotnosti v severnem Sudanu," opozarja Lemos, ki je bil po začetku spopadov deset dni ujet v muzeju, preden mu ga je uspelo varno zapustiti. "Ključnega pomena je, da raziskovalni oddelek in zbirke muzeja ohranimo tako za sudanski narod kot za ves svet."

Ogrožene tudi druge zgodovinske lokacije
Po mnenju strokovnjakov sta v nevarnosti tudi grobnica Mohameda Ahmada, sufijskega verskega vodje, ki je v 19. stoletju vodil upor in vzpostavil sudansko državo, in pa pred kratkim odprti muzej v Omdurmanu, ki ima prostore v domovanju zadnjega sudanskega kalifa pred začetkom britanske kolonialne oblasti leta 1898. Obe lokaciji namreč za svoji bazi uporablja RSF, kar bi lahko bil povod za bombardiranje oz. napade iz zraka.

Po poročanjih iz Sudana je bila prejšnji teden požgana knjižnica univerze v Omdurmanu, pri čemer je bilo izgubljenih na tisoče knjig in nekaj dragocenih dokumentov. Boji so izbruhnili tudi okrog mesta Merove, ki je turistično oblegano arheološko najdišče in turistična atrakcija severno od Kartuma.

Skupina Sudancev ob kipu kralja Natakamanija v Narodnem muzeju v Kartumu. Foto: AP
Skupina Sudancev ob kipu kralja Natakamanija v Narodnem muzeju v Kartumu. Foto: AP

Bojijo se usode Iraka in Sirije
Galio Garelnabi skrbi predvsem to, da bi arheološka dediščina Sudana lahko doživela podobno usodo kot pred njo dediščini Sirije in Iraka – v obeh državah sta se po izbruhu vojne razmahnili ropanje in uničevanje dediščine. "Pozivam vse, ki jim je mar za dediščino, naj združijo moči in izvajajo pritisk nad vojskujočimi," je njeno sporočilo.

Številni opozarjajo tudi na stisko Naravoslovnega muzeja v Kartumu, ki v svoji "zbirki" med drugim hrani žive živali, tudi nilske krokodile. Ob izbruhu spopadov so bili skrbniki prisiljeni prekiniti hranjenje živali in ni znano, ali se jim je že uspelo vrniti na delovna mesta. Zato je zelo verjetno, da je veliko živali poginilo.