Foto: Scientific Reports
Foto: Scientific Reports

Šlo bi lahko za dokaz, da so na tem območju nekoč obstajala velika naselja ‒ stoletja prej, kot se je domnevalo doslej. Raziskovalci so dognanja objavili v članku v reviji Scientific Reports.

Identificiranih 12 odsekov ceste
"Verjamemo, da je to, kar smo našli, del ceste, ki je povezovala južni in severni del beneške lagune ter povezovala Chioggijo (starodavno Clodio) z mestom Altinum," je povedala Fantina Madricardo z raziskovalnega inštituta ISMAR (Istituto delle Scienze Marine) v Benetkah. S skeniranjem so identificirali 12 odsekov ceste, ki ležijo vzdolžno speljani na razdalji več kot kilometer ob območju, za katero zdaj predpostavljajo, da je bilo nekoč morska obala. Najdaljši posamezni odsek je dolg 52,7 metra, navaja The Art Newspaper.

12 identificiranih odsekov domnevne ceste. Foto: Scientific Reports
12 identificiranih odsekov domnevne ceste. Foto: Scientific Reports

Gladina lagune je bila nekdaj precej nižja
Morska gladina beneške lagune je bila v rimskih časih precej nižja kot danes, zaradi česar je bilo torej več kopna kot danes. Potapljači so na morskem dnu odkrili rimske ostanke, vključno z amforami in predmeti, za katere menijo, da gre za tlakovce.

Dvom, da so bile Benetke zgrajene v 'pustinji'
Pravzaprav že dolgo poteka razprava o tem, ali so Rimljani na tem območju vzdrževali naselbine že stotine let pred tako rekoč tradicionalno ustanovitvijo Benetk v 5. stoletju. "Benetke naj bi bile zgrajene v 'pustinji' brez kakršnih koli predhodnih sledi človeške prisotnosti, rimske najdbe na morskem dnu in v njem pa naj bi pripadale stavbam na celini, ki obkrožajo laguno," piše v članku raziskovalcev.

Del težave je bil tudi v tem, da so strokovnjaki laguno doslej obravnavali kot "ločen prostor od celine", so še zapisali raziskovalci in dodali, da je bil v preteklosti objavljen le del najdb in izkopavanj, ki so jih izvedli tam v zadnjih desetletjih.