V Društvu arhitektov Ljubljana (DAL) so včeraj povedali, da pričakujejo, da se bo zdaj – po uvrstitvi na seznam – začelo iskanje rešitev za ohranitev stadiona v izvirni obliki. Prav v društvu DAL so arhitekturo slovenskega arhitekta nominirali pri mreži organizacij za zaščito kulturne dediščine Europa Nostra.

Zarasle tribune Plečnikovega stadiona. Foto: BoBo
Zarasle tribune Plečnikovega stadiona. Foto: BoBo

V družbi BŠP pravijo, da redno sodelujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in skupaj pripravljajo konservatorski načrt, ki mu bo moral investitor med gradnjo slediti. "To bo tudi prva stvar, ki bi jo predstavnikom Europe Nostre predstavili, če bi nas obiskali," so zapisali.

Sorodna novica Plečnikov stadion med najbolj ogroženimi primeri evropske dediščine

Kljub nasprotovanju dela javnosti in stroke o iskanju druge lokacije za izvedbo projekta razmišljajo, ampak vztrajajo. "Projekt je izboljšan, saj so bili upoštevani predlogi ZVKDS-ja in drugih mnenjedajalcev," še pojasnjujejo. V postopku pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja ministrstvo za okolje in prostor trenutno zbira mnenja mnenjedajalcev. Glede na to, da so večino pozitivnih mnenj že dobili, računajo na to, da bo v kratkem razpisana javna razgrnitev.

Na ZVKDS-ju so zapisali, da evropska nevladna organizacija Evropa Nostra svoja mnenja izdaja predvsem ob upoštevanju idealnih razmer za ohranjanje kulturne dediščine v razviti Evropi, ZVKDS pa mora pri vodenju postopkov in odločanju upoštevati vso veljavno zakonodajo, med katero spada vse od odlokov do prostorskih predpisov in drugih zakonskih določil, torej razmere, ki so v Sloveniji na področju varstva in ohranjanja kulturne dediščine daleč od idealnih.

Plečnikov stadion. Foto: BoBo
Plečnikov stadion. Foto: BoBo

Dodali so, da je ZVKDS vse pravne podlage in zakonske okvire v izdanem mnenju posebej navedel in obrazložil ter da bodo predstavljene v nadaljevanju navedenega integralnega postopka. ZVKDS je projektu BŠP kulturnovarstveno soglasje ponovno izdal januarja.

Med sedmimi najbolj ogroženimi v Evropi
V DAL-u so dejali, da pomeni uvrstitev Plečnikovega stadiona v program sedmih najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi za leto 2020 veliko priznanje vsem društvom, skupinam in posameznikom za večletna prizadevanja za ohranitev spomenika v njegovi izvirni obliki. Pomeni tudi potrditev, da je odločitev za vztrajno, dolgotrajno in neomajno nasprotovanje aktualnim, po njihovem mnenju povsem neprimernim razvojnim načrtom na tem območju Ljubljane, katerih realizacija bi pomenila uničenje spomenika državnega pomena, pravilna.

Sorodna novica Društvo arhitektov: Nam mora tujina pokazati, kaj imamo?

Dodali so, da so dobili nedvoumno sporočilo, da tudi po mednarodno veljavni doktrini varovanja kulturne dediščine aktualni razvojni načrti, ki jih predstavlja izvedba projekta BŠP, pomenijo grožnjo in ne rešitve za ohranitev Plečnikovega stadiona, ki spada tudi med vrhunsko kulturno dediščino Evrope. Dobili so tudi močno sporočilo solidarnosti, da imajo vsa lokalna prizadevanja za ohranitev spomenika v njegovi izvirni obliki tudi podporo širokega mednarodnega gibanja za varovanje in ohranitev evropske kulturne dediščine.

Z uvrstitvijo stadiona v omenjeni program se po njihovem mnenju odpirajo možnosti za poglobljen razmislek, kaj si kot skupnost dejansko želimo in kaj na območju stadiona res potrebujemo. V DAL-u pričakujejo, da se bodo tudi s pomočjo mednarodne strokovne podpore organizacije Europa Nostra začele iskati rešitve, ki bodo omogočile ohranitev spomenika v njegovi izvirni obliki in njegov trajnostni razvoj.

Upajo, da BŠP najde novo lokacijo za projekt
Upajo, da bodo ob argumentih in priporočilih mednarodne strokovne javnosti prednosti obnove stadiona v njegovi avtentični obliki prepričale družbenike BŠP, da se izvedbi predvidenega projekta na območju Plečnikovega stadiona odrečejo in za svojo naložbo najdejo novo, primernejšo lokacijo, državne službe pa, da sledijo zakonskim pogojem za varovanje tega spomenika.

Koželj in Krečič o Plečnikovem stadionu