Mošeja Al Zahir Bajbars, ki je bila zgrajena v času mameluškega gospostva leta 1268, se razteza na hektarju ozemlja severno od središča Kaira: po meritvah je to tretja največja mošeja v Egiptu.

Arheolog Tarek Mohamed El-Behairy, ki je bil na čelu restavratorskega podviga, je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil, da so stavbo v njeno izvirno stanje vrnili s pomočjo mehanskih in kemičnih posegov. "Nekateri deli so bili uničeni, nekatere pa smo morali odstraniti, ker strukturno niso bili dovolj varni, da bi še sodili v mošejo," je povedal. "Smo se pa v okviru procesa rekonstrukcije trudili delati v skladu z ustreznim arheološkim slogom."

Obnova je stala 7,68 milijona dolarjev, trajala je od leta 2007, delno pa jo je pomagal financirati Kazahstan. Zaradi finančnih zapletov so dela med letoma 2011 in 2018 stala.

Mošeja je bila zadnjih 225 let bodisi zaprta za javnost, zapuščena ali pa so jo uporabljali v sekularne namene, ki so še dodatno pripomogli k njenemu propadu. V obdobju Napoleonovega vojaškega prodora so jo uporabljali kot vojaško trdnjavo, pod otomansko oblastjo v 19. stoletju pa je v njej obratovala tovarna mila. Po britanski kolonialni invaziji Egipta leta 1882 je bila nekdanja mošeja prostor za klavnico.

Al Zahir Bajbars je bil pomembna osebnost v egiptovski zgodovini; pripisujejo mu zasluge za utrditev mamaluške oblasti v Egiptu, ki je trajala tristo let in se končala leta 1517.