V templju so poleg mumificiranih glav ovnov odkopali tudi mumificirane ovce, pse, divje koze, krave, gazele in munge. Arheologi sklepajo, da so našli ostanke darovanj, ki pričajo o tem, da so v templju še približno tisoč let po smrti častili faraona Ramzesa II. Na ministrstvu za antikvitete so v sporočilo za javnost dodali še napoved, da bodo nove najdbe poglobile naše razumevanje svetega kraja v dveh tisočletjih pred ptolemajskim kraljestvom. To je trajalo približno tristo let in se končalo z nadvlado rimskega kraljestva leta 30 pr. n. š.

Manj oblegano najdišče starega Egipta
Abidos, ki leži v egiptovski gubernaturi Sohag, približno 435 kilometrov južno od Kaira, je eno večjih – čeprav še zdaleč ne najbolj obleganih – arheoloških najdišč starega Egipta. Abidos je bil namreč nekropola za vladarje v zgodnejših obdobjih Egipta, pa tudi romarsko središče, kjer so častili boga podzemlja, Ozirisa.

Tokratna izkopavanja je financiral in vodil Inštitut za preučevanje starodavnega sveta, ki deluje pod okriljem Univerze v New Yorku.

Poleg mumificiranih živalskih ostankov je ekipa odkopala še ostanke večje palače, ki je imela zidove, debele več kot pet metrov. Struktura datira v čas šeste dinastije starega kraljestva. Med najdbami so še zvitki papirusa, več kipov, ostanki starodavnih dreves, usnjenih oblačil in čevljev.

Preučevanje stavbe bo stroki pomagalo "dobiti občutek za to, kakšna je bila starodavna pokrajina Abidosa, preden je bil zgrajen tempelj Ramzesa II.," je napovedal vodja izkopavanj Sameh Iskander.