Prvo stekleničko z emblemom čebele je oblikoval Pierre-Francois Guerlain, in sicer za Eugenie de Montijo, ko se je poročila s cesarjem Napoleonom III. Foto: AP
Prvo stekleničko z emblemom čebele je oblikoval Pierre-Francois Guerlain, in sicer za Eugenie de Montijo, ko se je poročila s cesarjem Napoleonom III. Foto: AP

Kozmetična hiša Guerlain svoj arhiv skrbno varuje pred očmi javnosti, a v samem središču modne meke: njihovo Skladišče čudes (Warehouse of Wonders) je na bregu reke Sene. V njem hranijo dokumente in artefakte iz obdobja zadnjih treh stoletij, vsak pa v sebi nosi delček modne zgodovine. Modna hiša Guerlain, ki je bila ustanovljena leta 1828 in velja za izumitelja sodobne parfumerije, do zdaj ni še nikoli tako sistematično uredila svoje zbirke.

"Temu rečemo naša mala skrivnost," je za tiskovno agencijo AP komentirala "direktorica dediščine" pri Guerlainu, Ann Caroline Prazan, ki je iz skladovnice artefaktov sestavila Skladišče čudes. "Težko je bilo oklestiti 18 tisoč kosov na pičlih 400, ampak nam je uspelo ... nekateri primerki so tako krhki, da se jih bojim dotakniti."

Ambiciozni projekt je sad naporov (in potrpežljivosti) prav Ann Caroline Prazan, ki ima dober pregled nad slavnimi "ambasadorji" znamke. Na Guerlain so prisegale številne slavne dame, od francoske cesarice Eugenie, Josephine Baker in Grace Kelly pa do Jacqueline Kennedy, Barbre Streisand, Margaret Thatcher in kraljice Elizabete II.

Prva šminka v zgodovini se je imenovala Ne m'oubliez pas (Ne pozabite me); pri Guerlainu so jo izumili leta 1870. Foto: AP
Prva šminka v zgodovini se je imenovala Ne m'oubliez pas (Ne pozabite me); pri Guerlainu so jo izumili leta 1870. Foto: AP

Ideja šminke, kot jo poznamo danes, se je rodila pred 153 leti
Verjetno najdragocenejši predmet v zbirki je šminka iz leta 1870: prva moderna šminka, kar jih je bilo kdaj narejenih; njeno ohišje je zlat tulec, ki bi po obliki lahko sodil tudi v novodobne ženske torbice. Navojni mehanizem, ki je enak večini današnjih šmink, razkrije temnordeč odtenek, ki po 153 letih še ni spremenil barve.

Za šminko se skriva zanimiva anekdota: uslužbenec zakoncev Aime in Gabriela Guerlaina se je sprehajal na ulici in naletel na trgovinico lokalnega izdelovalca sveč: ob pogledu na vosek in različne barvne pigmente v delavnici se mu je porodila revolucionarna ideja. V tistem času so si namreč ženske ustnice barvale še z obarvanim prahom, ki so ga na obraz nanašale s čopičem.

Guerlainov uslužbenec pa je ob pogledu na pisane sveče začel razvijati idejo, kako ustvariti voskasto ličilo za ustnice v kompaktni obliki in tulčasti embalaži. "Ta mali predmet je za vedno spremenil svet ženskih ličil," ocenjuje kustosinja.

"Kako lepo modre žile imaš!"
Prazan je za zbirko pridobila tudi prvo črtalo za ustnice, prav tako v zlatem tulcu, in pa še eno ličilo, ki ga verjetno večina med nami ne bi spoznala na prvi pogled. Gre za črtalo v modrem odtenku, s katerim so ženske v 19. stoletju rade poudarile vene na svojih rokah in vratovih.

Kozmetična hiša Guerlain je bila tudi izumitelj kreme Nivea, a so pozneje patent zanjo prodali. Foto: AP
Kozmetična hiša Guerlain je bila tudi izumitelj kreme Nivea, a so pozneje patent zanjo prodali. Foto: AP

Pet generacij v družinski lasti (a ne več)
Kozmetična hiša Guerlain je v svoji biti družinsko podjetje, ki je bilo v lasti dinastije pet generacij – kar je najbrž tudi razlog, zakaj so tako vestno gradili svoj arhiv. Podjetje je sicer leta 1994 odkupil konglomerat LVMH, a so kljub temu nekako ohranili svojo lastno identiteto.

Temeljni steber Guerlaina je bila od nekdaj inovativnost: v arhivih denimo hranijo patent za vrtečo se zobno ščetko iz leta 1845, na prvi pogled je videti kot neposredna predhodnica današnjih električnih zobnih ščetk.

Niveo so izumili pri Guerlainu
Vez med sodobnostjo in preteklostjo je tudi lonček kreme Nivea, ki je bila izumljena kot pripravek, ki naj bi še dodatno pobelil kožo Evropejk. Kozmetična hiša Guerlain je na neki točki patent za kremo prodala in tako je nastala kozmetična hiša, ki danes nosi njeno ime.

Steklenička z napisom Jicky je bila prva steklenička modernega parfuma na svetu. Nastala je leta 1889 in svet kozmetike v temeljih zamajala s konceptom "koktajla vonjav" – ni šlo več samo za eno samo noto kot pri dotakratnih dišavah, na primer rožni vodi. V Jickyju so bile zmešane note začimb, limone, sivke, lesa in vanilje. V njej so tudi sintetične sestavine in je najstarejša dišava na svetu, ki jo še vedno proizvajajo.

Patent za zobno ščetko, ki se zdi kot neposredna predhodnica današnjih električnih napravic. Foto: AP
Patent za zobno ščetko, ki se zdi kot neposredna predhodnica današnjih električnih napravic. Foto: AP

Dišave kronanih glav
Na trenutke je Guerlainova muzejska zbirka še najbolj podobna pregledu svetovne zgodovine, v katerem ne manjka nobena od ključnih zgodovinskih osebnosti. Kraljica Elizabeta II., denimo, je bila ljubiteljica parfuma L’Heure Bleue. Anekdota priča, da je v prazno stekleničko te dišave nalila olje, ki so ga leta 1952 uporabili pri njenem kronanju, in nato ta spominek pri sebi hranila še dolga leta. Guerlain je bil z britansko kraljevo družino povezan že pred tem. Posebno dišavo so denimo ustvarili za krst kraljičinega strica, ki je pozneje postal kralj Edvard VII. in nato po hitrem postopku v imenu ljubezni abdiciral s prestola.

Razlog za obisk Guerlainovega butika
Levji delež zgoraj opisanega arhiva za javnost ni dostopen – so pa pri Guerlainu vendarle pripravili tudi manjšo razstavo, posvečeno 170-letnici njihovega najbolj prepoznavnega predmeta, t. i. čebelje stekleničke. Razstava Chere Eugenie je v Guerlainovem butiku na Elizejskih poljanah na ogled še do 4. septembra. Osrednji eksponat je originalna čebelja steklenička, na kateri so dobro vidne na roko pobarvane reliefne sličice čebel. Leta 1853 so jo izdelali za poroko cesarice Eugenie in Napoleona III. Čebela je bila namreč vladarski emblem, obenem pa tudi emblem prvega frankovskega kralja, Clovisa. Ta marljiva žival je do danes ostala tudi Guerlainov simbol.

Za "rojstni dan" stekleničke je umetniške fotografije ustvarilo 11 mednarodnih umetnikov in igralcev, med katerimi sta tudi Charlotte Rampling in Audrey Tatou.

Razstava Chere Eugenie v Guerlainovem butiku na Elizejskih poljanah v Parizu. Foto: AP
Razstava Chere Eugenie v Guerlainovem butiku na Elizejskih poljanah v Parizu. Foto: AP

Pri Guerlainu pa se ne zazirajo samo v preteklost, pač pa so z mislimi že pri prihodnosti. "Načrtujem daleč v prihodnost, mirno tudi za sto let naprej," pove Ann Caroline Prazan, ki se očitno ne ukvarja le z 200 let starimi artefakti. "Vem, da bo ta modna hiša takrat še obstajala, tudi še dolgo po tem, ko nas ne bo več tu. Koliko ljudi lahko trdi kaj podobnega?"