Hiša na naslovu 15 Usher's Island je bila zgrajena leta 1775. Znana je tudi kot Hiša mrtvih, saj je Joyce vanjo postavil dogajanje svoje kratke zgodbe iz leta 1914, ki je izšla v zbirki kratkih zgodb Dublinčani in še danes velja za šolski primer literarne zvrsti.

"Nobenega dvoma ni: če hočeš uspeti, moraš proč. V Dublinu ne moreš nič." – James Joyce, Dublinčani. Foto: AP

Po pisanju spletnega portala The Guardian se je dublinski mestni svet leta 2017 odpovedal priložnosti za nakup nepremičnine, ki jo je Joyce imenoval "pusta temna hiša na Usher's Islandu". Za 650.000 evrov sta hišo kupila zasebna investitorja Fergus McCabe in Brian Stynes.

Ko sta leta 2019 razkrila načrt, da bosta v hiši uredila hostel s 54 sobami, je bil odziv glasen. Pismo, v katerem so nasprotovali projektu, je podpisalo 99 avtorjev, med katerimi so tudi Sally Rooney, Edna O'Brien, Ian McEwan in Salman Rushdie. Colm Toibin pa je v ločenem pismu zapisal, da bi projekt "uničil bistven del irske kulturne zgodovine".

Načrtu je nasprotovalo tudi irsko ministrstvo za kulturo, kjer so presodili, da bo "spodkopal, zmanjšal in razvrednotil lokacijo univerzalne kulturne dediščine".

V 90. letih 19. stoletja sta v hiši živeli Joyceovi prateti; uporabil jo je za kuliso svoje kratke zgodbe Mrtvi. Leta 1987 je John Houston na istem mestu posnel filmsko adaptacijo. Foto: National Inventory of Architectural Heritage
V 90. letih 19. stoletja sta v hiši živeli Joyceovi prateti; uporabil jo je za kuliso svoje kratke zgodbe Mrtvi. Leta 1987 je John Houston na istem mestu posnel filmsko adaptacijo. Foto: National Inventory of Architectural Heritage

"Dublin lahko po želji gradi hotelske sobe, a če bo še naprej zanemarjal in uničeval svojo edinstveno kulturno dediščino, bo izbrisal še tisto, kar je ostalo v osrčju mesta. Potem bo tako obiskovalcem kot Dublinčanom ostalo bore malo," je strokovnjak za Joycea John McCourt, ki prav tako nasprotuje projektu hostla, zapisal za Irish Times.

Bolje hostel kot počasno razpadanje?
Vendar pa je, ne glede na nasprotovanja, dublinski mestni svet konec tedna odobril načrt z obrazložitvijo, da gre za "stavbo posebnega pomena", njeno aktualno stanje pa je skrb vzbujajoče, zato je predlagana sprememba v uporabi najboljši način, da se stavba dolgoročno ohrani.

Kot še piše spletni portal, je prišlo tudi do spremembe načrta, ki ne predvideva več sodobnega prizidka. Prav ta je namreč sprožil zaskrbljenost, da bi se z njim nepreklicno spremenil značaj hiše.

Irski dopisnik The Guardiana Rory Carroll je po ogledu hiše novembra lani zapisal, da je bila žrtev vandalizma in zanemarjanja, da je njena streha v zelo slabem stanju in njena notranjščina opustošena ter da je hišo v 90. letih minulega stoletja skoraj uničil požar.

McCourt je v nedeljo za Sunday Times povedal, da bodo nasprotniki projekta vložili tudi uradno pritožbo na An Bord Pleanala – neodvisno telo, ki odloča o pritožbah na odločitve lokalnih oblasti na področju načrtovanja na Irskem.