Po padcu železne zavese nova bolgarska oblast ni želela več namenjati sredstev za vzdrževanje spomenika, zato ta počasi propada, svoje pa dodajajo še vandali, ki so že davno odnesli vse, kar je bilo vrednega. Foto: Reuters
Po padcu železne zavese nova bolgarska oblast ni želela več namenjati sredstev za vzdrževanje spomenika, zato ta počasi propada, svoje pa dodajajo še vandali, ki so že davno odnesli vse, kar je bilo vrednega. Foto: Reuters

Hiša bolgarske komunistične partije je bila zgrajena leta 1981 (ob 90. obletnici krvave bitke na prelazu Šipka in neodvisnosti od osmanskega sultanata in ob obletnici osvoboditve izpod Hitlerjevega jarma) v čast ne le bolgarskemu socializmu, ampak tudi v znak hvaležnosti ruski pomoči Bolgariji.

Stroški gradnje so znašali 9 milijonov evrov (če številko prilagodimo inflaciji), vsoto pa so v celoti zbrali z "donacijami" prebivalcev Bolgarije. Stavbo po načrtih uglednega arhitekta Georgija Stoilova je gradilo na tisoče "prostovoljcev". Ko je bila dokončana, je bila stavba ena najbolj prepoznavnih ikon komunističnega sveta. Na sprednjem dvorišču je gorel "večni ogenj", tu so potekala velika zborovanja, na katerih so se voditelji mednarodnega komunizma srečevali s svojimi somišljeniki. Po padcu železne zavese leta 1989 je Bolgarija postala parlamentarna demokracija, z novo ureditvijo pa so bile stavbe, kot je ta na Buzludži, prepuščene zobu časa.

Stenski mozaik bolgarskega komunističnega diktatorja Todorja Živkova je bil uničen, mozaiki s podobami komunističnih junakov Marxa, Engelsa in Lenina so danes komaj še prepoznavni, enako je z mozaiki kmečkih opravil, delavcev in slavnih bitk. Pozimi je notranjost zasnežena, zaledenela in pogosto poplavljena. Foto: Reuters
Stenski mozaik bolgarskega komunističnega diktatorja Todorja Živkova je bil uničen, mozaiki s podobami komunističnih junakov Marxa, Engelsa in Lenina so danes komaj še prepoznavni, enako je z mozaiki kmečkih opravil, delavcev in slavnih bitk. Pozimi je notranjost zasnežena, zaledenela in pogosto poplavljena. Foto: Reuters

Stavba, ki je nazoren primer brutalistične arhitekture, je bila tako na udaru vremena kot tudi tatov in vandalizma. Stenske poslikave Marxa in Lenina so danes tako pokracane z novodobnimi grafiti.
Pomemben korak k reševanju kulturne dediščine je zdaj naredila bolgarska arhitektka Dora Ivanova; od ameriške Fundacije Getty je dobila štipendijo za izdelavo konservatorskega načrta za opusteli spomenik in ostanke megalomanskega mozaika, ki je upodabljal komunistična načela.

Leta 2018 je organizacija Europa Nostra uvrstila Buzludžo na seznam najbolj ogrožene dediščine v Evropi; pozvali so, naj Bolgarija spomenik obnovi in odpre za javnost. "Ni nam treba uničiti vsega, kar je nastalo v časovnih obdobjih, ki jih ne odobravamo ali pa so bila travmatična. Nasprotno, ti spomeniki bi morali obstajati, da nas opominjajo na napake iz preteklosti in da se od njih učimo," verjame 30-letna arhitektka.

Hodniki vodijo globoko pod betonski krožnik v same temelje stavbe, kjer je vrsta pisarn, kurilnic in toaletnih prostorov. Foto: Reuters
Hodniki vodijo globoko pod betonski krožnik v same temelje stavbe, kjer je vrsta pisarn, kurilnic in toaletnih prostorov. Foto: Reuters

Mozaiki se raztezajo na 900 kvadratnih metrih zaobljene stene; na žalost jih je močno poškodoval dež, ki skozi razbito streho nemoteno curlja v notranjost. Prva dva meseca so restavratorji samo pobirali odlomljene kosce in poskušali s cementom okrepiti dele sten, ki so bile videti najbližje zrušenju. "Mozaike bomo zavarovali pred nadaljnim propadom," je pojasnil Thomas Danzl, predstojnik oddelka za restavratorstvo na Tehnični univerzi v Münchnu. "Tako dediščino je treba ohraniti kot spomin na preteklost, pa naj bo še tako sporna preteklost."

Bolgarija je komunistični režim z zakonom opredelila kot zločinski, toda mnogi Bolgari, ki so na lastni koži izkusili tranzicijo, še vedno čutijo nostalgijo za minulimi časi. Več različnih vlad je že izpustilo priložnost, da bi Buzludži podelile status kulturne dediščine. Ivanova verjame, da bi bilo treba spomenik obnoviti do te mere, da bo varen za turiste in primeren prostor, kjer bi se Bolgari lahko spoznavali s svojo preteklostjo.