Razstava, ki je po besedah direktorice Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) Tanje Roženbergar nastala kot plod strokovnega zaupanja med muzejema, prikazuje izjemen, a malo znan fenomen šamanizma, ki govori o enoviti skladnosti človeka z naravo in celotnim vesoljem. Na ogled so predmeti, ki osvetljujejo prvine verovanja v tridelni svet.

Postavitev je zasnovala Valentina V. Gorbačova iz Ruskega etnografskega muzeja. Kot je povedala, v Sibiriji in na Daljnem vzhodu, kar predstavlja 77 odstotkov celotne površine Ruske federacije, živi 45 staroselskih ljudstev, med katerimi jih je za ljubljansko razstavo izbrala 18. Za vsa ljudstva sta značilna tesna povezanost z naravo in spoštovanje naravnih duhov, "gospodarjev našega življenja", je poudarila avtorica razstave.

Foto: Slovenski etnografski muzej

Svet, sestavljen iz treh delov

Osrednja tema razstave je šamanizem, za katerega je značilno posebno pojmovanje zgradbe sveta, sestavljenega iz treh delov, zgornjega, srednjega in spodnjega. Srednji svet ‒ zemlja, kjer živijo ljudje, je povezan z zgornjim svetom bogov in spodnjim, kjer so umrli ter zli duhovi. Valentina V. Gorbačova je kot zanimivost omenila, da nobeno sibirsko ljudstvo ne govori o rojstvu in smrti človeka, ampak le o prihodu in odhodu.

Simbol tridelne razdelitve sveta je drevo, iz katerega si šaman izdela svoj boben. Šaman je po besedah avtorice razstave poseben človek oziroma posrednik med ljudmi ter zgornjim in spodnjim svetom. Ker ga po prepričanju ljudstev izberejo duhovi, lahko z njimi vzpostavlja stik. V obredu, imenovanem kamlanje, doseže zamaknjenost in povezavo z duhovnimi svetovi.

Šamanizem ljudstev Sibirije

Velik pomen obrednih ritualov

Posameznik, lahko je moški ali ženska, postane običajno šaman že v obdobju najstništva, med 12. in 14. letom, velikokrat si naslednika izbere šaman, ki se poslavlja. Obstajajo pa tudi obredi, s katerimi prosijo zanj, ko ta še ni rojen, je povedala Valentina V. Gorbačova. Na razstavi je tako med drugim na ogled poslikano ogrinjalo iz ribje kože z antropomorfnimi liki šamanskih prednikov in duhov, ki si ga je šaman nadel za obredni ritual, namenjen porodnici ‒ materi prihodnjega šamana.

Na razstavi so prikazane tudi druge obredne oprave šamanov posameznih ljudstev, raznovrstni predmeti in šamanski atributi, kot so figurice podob duhov ‒ pomočnikov in šamanovih zavetnikov ‒ ter šamanska naglavna pokrivala in maske. V zadnjem delu razstave so predstavljene povezave šamanizma s krščanstvom in budizmom.

Vodja projekta in kustosinja Nina Zdravič Polič je opozorila še na bogat spremljevalni program, med katerimi je posebej omenila ciklus jesenskih predavanj z naslovom Pogledi na duhovne svetove.