Stonehenge ostaja eno najbolj zagonetnih arheoloških neolitskih najdišč, čeprav se arheologi že dolgo ukvarjajo z njim in razpravljajo o njegovem namenu. Gre za svetovno znano znamenitost, ki je ena najbolje obiskanih v Veliki Britaniji. Foto: Reuters
Stonehenge ostaja eno najbolj zagonetnih arheoloških neolitskih najdišč, čeprav se arheologi že dolgo ukvarjajo z njim in razpravljajo o njegovem namenu. Gre za svetovno znano znamenitost, ki je ena najbolje obiskanih v Veliki Britaniji. Foto: Reuters
Unesco: Stonehenge lahko izgubi svoje mesto na seznamu svetovne dediščine

Stonehengeu je v nasprotnem primeru grozilo tudi, da bi izgubil Unescov status svetovne dediščine. V okviru 44. zasedanja 21 držav članic odbora za svetovno dediščino Unesca, ki je pred dnevi potekalo pod kitajskim predsedovanjem, je bila namreč predlagana odločitev, da bi se Stonehenge v primeru gradnje ceste naslednje leto uvrstil na seznam ogrožene dediščine. Sicer je že Unescova komisija iz leta 2018 odsvetovala projekt in predlagala daljši ter globlje izkopani predor.

"Poziv vladi, naj se zbudi"
Skupina oziroma zavezništvo Save Stonehenge World Heritage Site (krajše Save Stonehenge) je lani izpodbijala odločitev ministra za promet Granta Shappsa, ki prihaja iz vrst konservativne stranke, da prižge zeleno luč za izgradnjo 3,3 kilometra dolgega predora.

Britanski minister za promet Grant Shapps. Foto: EPA
Britanski minister za promet Grant Shapps. Foto: EPA

Odločitev ministrstva za promet o gradnji predora je bila tudi v nasprotju s priporočili inšpektorata za načrtovanje, ki je lani posvaril pred trajno in nepopravljivo škodo. Vrednost projekta je bila ocenjena na skoraj dve milijardi evrov.

Široka podpora javnosti
Odločitev sodišča so pripadniki in privrženci zavezništva nasprotnikov gradnje označili za "poziv vladi, naj se zbudi". Njihovi pravni in sodni stroški so bili pokriti z množičnim financiranjem, ki je navrglo kar 94 tisoč evrov, navaja portal Artnet.

Na petkovi obravnavi je višje sodišče v Veliki Britaniji ugotovilo, da ministrova odločitev ni ustrezno upoštevala alternativnih načrtov predora, ki bi lahko povzročili manjšo škodo, niti ni ocenila tveganja za škodo na mestu, kot to zahteva zakon. Načrt za preoblikovanje zdajšnje ceste A303, ki je bil formaliziran leta 2017, je v bližini zgodovinskega najdišča predvideval dvosmerni predor, medtem ko bi zdajšnjo avtocesto spremenili v javno pešpot.

Pogosto zelo obremenjena avtocesta A303 je priljubljena predvsem pri voznikih, ki potujejo na jugozahod Anglije in v nasprotni smeri, na njej pa se pogosto pojavljajo zastoji ravno v bližini Stonehengea. Foto: Wikipedia Commons
Pogosto zelo obremenjena avtocesta A303 je priljubljena predvsem pri voznikih, ki potujejo na jugozahod Anglije in v nasprotni smeri, na njej pa se pogosto pojavljajo zastoji ravno v bližini Stonehengea. Foto: Wikipedia Commons

Proti projektom "nerazumnega razvoja"
Odločitev so seveda pozdravili arheologi in okoljevarstvene skupine. "Ne moremo biti bolj zadovoljni z izidom pravnega postopanja. V idealnem primeru bi se tak predor začel in končal zunaj območja svetovne dediščine," je dejal John Adams, direktor in vršilec dolžnosti predsednika skupine Save Stonehenge. Skupina je dodala še, da bi morali glede na podnebno krizo vsi novi cestni programi delovati za zmanjševanje prometa in odprave potrebe po izgradnji novih avtocest.

Na začetku tega meseca je Mechtild Rössler, direktorica Unescovega centra za svetovno dediščino, predlagala, da bi lahko bila območja, kot je Stonehenge, na seznamu ogroženih, če se vlade ne bi bolje izognile projektom "nerazumnega razvoja". Zdaj je na britanski vladi, da se odloči, ali se bo pritožila na odločitev sodišča, še poroča Artnet.

Množice se k Stonehengeu zgrinjajo še posebej ob zimskem solsticiju, ki postreže z osupljivimi razgledi med sončnim vzhodom. Foto: EPA
Množice se k Stonehengeu zgrinjajo še posebej ob zimskem solsticiju, ki postreže z osupljivimi razgledi med sončnim vzhodom. Foto: EPA