Filmske zapise o odkritjih rimske Emone so tedaj gledalci večinoma spremljali le na dan objave v televizijskem Dnevniku. Foto: AP

Oko televizijske kamere je vse od ustanovitve Televizije Slovenija, ki se je tedaj imenovala še Televizija Ljubljana, budno spremljalo delo arheologov. Ti so bili neprestano za petami starim Emoncem.

Zapisi o odkritjih v Dnevniku

V 60. in 70. letih 20. stoletja se je namreč po Ljubljani veliko gradilo, podobno kot danes. Filmske zapise o odkritjih rimske Emone so tedaj gledalci večinoma spremljali le na dan objave v televizijskem Dnevniku.

Arheologi so neprestano za petami starim Emoncem. Foto: BoBo

Z digitalizacijo filmskega gradiva pa so po dolgih desetletjih te vsebine znova dostopne.

Porušen rimski zid

Na filmskem traku se je ohranilo razkrivanje celotnega severnega rimskega obzidja, ki je bilo v tistem času visoko še štiri metre, a se tedanja mestna oblast ni zavedala njegove zgodovinske vrednosti in ga je porušila. V Dokumentaciji Televizije Slovenija se skriva polno podob, ki so jih tudi za prihodnje rodove zapisale kamere. Obsega okoli 30.000 oddaj, ki so posnete na 16-mm filmski trak.

Film so ustvarili:

Scenarij: Maja Bahar
Režija: Maja Bahar
Direktor fotografije: Marko Kočevar
Montažer: Andrej Modic

Tega so danes zamenjali digitalni nosilci, v arheologiji pa so se uveljavili novi metodološki pristopi.

Mesto, ki se ozira v nebo
Maja Bahar je sicer o Emoni že leta 2015 ustvarila igrano-dokumentarni film Mesto, ki se ozira v nebo – ta skozi prizmo današnjega časa pogleduje v antični čas. Ob njegovem nastanku je za MMC povedala: "Kako pomembna je dediščina, ki so nam jo predniki zapustili, in kako močno je še danes prisotna v naših življenjih. Naša infrastruktura temelji na sistemu, ki so ga vzpostavili že v antiki. Mi smo to nasledili. Zato se mi zdi, da premalo razmišljamo o preteklosti in jo upoštevamo pri razmišljanju o prihodnosti."

Mesto, ki se ozira v nebo - napovednik